Nevarni trendi: Misel, da je nestrpnost mogoče izkoreniniti, je utopična. Je naraščajoč pojav

Asja Lednik
15.06.2019 06:59

O temi, ki nas zadeva in se dogaja pred našimi očmi. Vsak dan. O nestrpnosti.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

"Ne sovraži tistega, česar ne razumeš," je nekoč dejal John Lennon, Nelson Mandela pa ob drugi priložnosti dodal: "Nihče ni rojen z mislijo, da sovraži nekoga na podlagi barve kože, njegovega ozadja ali veroizpovedi. Ljudje se morajo sovraštva naučiti. Torej, če se lahko naučijo, kako sovražiti, obstaja način naučiti se, kako imeti rad."
Trditev, da nestrpnost v Sloveniji dobiva malodane neslutene razsežnosti, ni daleč od resnice. Danes jo lahko, morda bolj kot kadarkoli prej, občutimo na vsakem koraku. Od kod izvira? Je zaznati njen porast? Jo je mogoče izkoreniniti?
Anton Baloh, ravnatelj Osnovne šole Koper in strokovni koordinator projekta ZA medkulturno sobivanje pravi, da je bolj kot nestrpnost v družbi prisoten neke vrste "strah" pred nepoznanim, drugačnim. "Tak strah ustvarja pri posamezniku predstave - videnja, ki ne temeljijo na dejstvih."

Andrej Petelinšek

Ti pojavi vzgojiteljem, učiteljem in pedagoškim strokovnim delavcem niso v ponos

Porast nestrpnosti med odraslimi je prav gotovo očiten. S tem se strinja tudi sogovornik. "Od begunskega vala izpred nekaj let so se stvari spremenile. Ob tem pa se  'nestrpnost' ne udejanja zgolj v odnosu do beguncev - do tujcev in zakonitih priseljencev niti ne toliko, pojavlja se tudi do drugačnih, do oseb s posebnimi potrebami, do invalidov, socialno šibkih, do starejših. Ti pojavi vzgojiteljem, učiteljem in pedagoškim strokovnim delavcem zagotovo niso v ponos."
Smo torej Slovenci nestrpen narod? Anton Baloh pravi, da načeloma ne. "Tudi naš šolski sistem, vrednote, ki jih znotraj izobraževalnih programov gojimo, so zastavljene tako, da vzgajajo v duhu strpnosti, sobivanja, sprejemanja drugačnosti, različnosti, medkulturnosti, večjezičnosti. Izobraževanje in vzgoja na državnem nivoju sta v Sloveniji  zagotovo odličen garant za pozitivne, demokratične in socialno vključujoče vrednote, še zlasti, ker je javno šolstvo, vsem dostopno, in v Sloveniji zelo kvalitetno."

13. avgust 2006, Maribor - Kegljanje: Klemen Mahkovic
Igor Napast

Za otroke vključevanje v slovenski vzgojno izobraževalni sistem steče inkluzivno

Ravnatelj Osnovne šole Koper opiše še drugo situacijo, ko k njim prihajajo priseljenci iz drugih držav. Imajo in so imeli otroke iz Rusije, Ukrajine, ZDA, Kitajske, Kosova, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Makedonije, Nemčije, Bolgarije in drugod. "Za njih poskrbimo tako, da vključevanje v slovenski vzgojno izobraževalni sistem steče inkluzivno. Strokovni delavci na šoli poskrbimo za dobro počutje vsakega otroka, skrb za socialno vključenost in začetno učenje slovenščine otrok priseljencev pa sta v začetnem vključevalnem obdobju še zlasti spremljana in načrtovana, sta medsebojno povezana in potekata vzajemno. Otrokom namenimo čas, ki ga potrebujejo za spoznavanje novega, čas tišine, ko ne upajo govoriti, dajemo jim priložnosti, da znanje - vsak ga namreč zagotovo nosi v sebi, a ga v novem jeziku zgolj ne zmore izraziti - lahko izkažejo na različne načine," razlaga Baloh.
"Dejavnosti v vzgojno-izobraževalnem zavodu in širše v lokalnem okolju so usmerjene v priložnosti, da so ti naši otroci aktivni in da se počutijo del skupine, v kateri lahko sodelujejo in izrazijo svoja mnenja, dajo pobude, izražajo različna čustva, sprašujejo po svojih najboljših močeh - verbalno, neverbalno, skozi igro, s pomočjo sošolcev, učencev in učiteljev tutorjev ... Spodbujamo jih k vključitvi v interesne dejavnosti v šoli in izven. Slednja so lahko dobra izhodišča za to, da se jih otrok oprime ob tem, ko se vključuje v okolje, uči novega in vzpostavlja stike z vrstniki."

Pomembno je dajati priložnosti

Ravnatelj Osnovne šole Koper je prepričan, da je pomembno dajati priložnosti, da lahko govorijo v maternem jeziku, iščejo podobnosti med različnimi jeziki in kulturami z vrstniki, kar daje osnovo in temelj sodelovanja, povezovanja in navezovanja stikov. "Otrok na začetku vključitve v novo šolsko okolje ne ločimo od svojih vrstnikov, pač pa jih vključene k mnogim rednim dejavnostim šole, dnevno po tri šolske ure popeljemo skozi organiziran dvomesečni vsakodnevni  tečaj slovenščine, programsko posebej prilagojen, ki tem otrokom v nadalje hitreje odpira komunikacijske poti in možnosti vključitve v naš šolski vsakdan". Ob tem Baloh izpostavlja trenutno dobro šolsko zakonodajo, ki učencem priseljencem iz drugih držav omogoča prilagoditve v prvih dveh letih šolanja pri nas, jo je pa možno še izboljšati, kar so na Osnovni šoli Koper skupaj s projektnimi partnerji 15 šol in 75 priključenih vzgojno-izobraževalnih zavodov po Sloveniji znotraj projekta 'Izzivi medkulturnega sobivanja' kot predlog resornemu ministrstvu tudi pripravili.

Rasni incident nad mladim dijakom

Da se nestrpni izpadi dogajajo le korak od nas, tudi med mladimi, smo prebirali marca. Francoska dijaka sta se udeležila izmenjave učencev v okviru Gimnazije Poljane. Nekega večera sredi marca sta se želela zabavati v klubu Shooters, a ju je natakarica v spremstvu varnostnika napotila iz lokala, kot razlog pa navedla, "da smrdita". Strokovnjaki so nemudoma opozorili, da gre za rasizem, ki, jasno, ni sprejemljiv. V lokalu, kjer se je dogodek zgodil, so trdili, da je stvar prenaopihnjena, medtem pa je Dnevnikova kolumnistka Tanja Lesničar Pučko, ki je zgodbo tudi razkrila, dogodek videla drugače. Opozorila je, da "od zgodovine rasizma vemo, da je vedno bilo tako, da je drugi smrdel. In to ni imelo veze z vonjem, šlo je za poniževanje. Šlo je za to, da se je pod krinko nekega domnevnega telesnega vonja seveda manifestiral najbolj očiten rasizem".

Andrej Petelinšek

Prvi korak k izboljšanju bi moralo biti boljše sankcioniranje sovražnega govora 

Na nestrpnost, predsodke, nesprejemanje in sovražni govor, s čemer se vsakodnevno srečujejo istospolno usmerjeni, opozarja tudi Lana Gobec iz društva LGBT. Nestrpnost je izražena na več načinov, pravi. "Skozi opazke na ulici, obsojanja, žaljivke, medvrstniško nasilje v šolah, obravnavo v zdravstvenih ustanovah, javnih institucijah, zaznavamo pa tudi pojave fizičnega nasilja. Težava, na katero opozarjamo pri obravnavanju nasilja, je, da ni razvidno, koliko prijav t.i. zločinov iz sovraštva policija v bistvu obravnava, saj pri nas ne poznamo zločina iz sovraštva kot oteževalne okoliščine. Čeprav smo pred nekaj leti govorili, da se stanje izboljšuje, pa zadnje čase zaradi velikega porasta sovraštva in izražanja sovraštva proti LGBT-osebam težko trdimo podobno."

"Prav vsak si zasluži biti slišan"

Iz besed sogovornikov in izjav dijakov je jasno, da je mladim mar, v kakšni družbi želijo živeti. Da v večini stremijo k strpnosti, solidarnosti in sočutju. Temu pritrjuje tudi Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje-Center. Kot pravi, je na njihovi gimnaziji strpnost ena tistih vrednot, o kateri želijo veliko govoriti. "In ne le govoriti, ampak jo udejanjati. Pa naj si bodo to vsakoletni novembrski tematski teden ob mednarodnem dnevu strpnosti, različna predavanja, delavnice, gostje, široka paleta tujih jezikov, kjer v ospredje prihaja medkulturni dialog, pa seveda vsaka redna ura pouka, kjer se učitelji trudimo, da z zgledom strpnosti dajem dovolj močan poudarek, ki ga (ob)čutijo tudi dijaki."
Sogovornik dodaja, da gre za široko temo, ki je zelo povezana z našim dojemanjem sveta, "zato je pomembno, da ne gre zgolj za predpisano kurikularno vsebino, ampak nenapisano pravilo, da si prav vsak zasluži biti slišan. Moja iskrena želja je, da bomo to znali v prvi vrsti čutiti in narediti izobraževalci, saj je to najbrž edina pot do jutrišnjega dne, ki bo strpnejši od današnjega".

"Misel, da je nestrpnost mogoče izkoreniniti, je utopična"

Nestrpnost je torej danes naraščajoči pojav povsod po Evropi, tudi pri nas. Jo je mogoče izkoreniniti? Po besedah Baloha je ni moč povsem zatreti, lahko pa ustavljamo njeno rast in proti njej delujemo aktivno. "Misel, da je nestrpnost mogoče izkoreniniti, je utopična. Ljudje smo si različni, izhajamo iz različnih družbenih okolij, živimo v različnih prepričanjih in prav je tako. Menim pa, da je s strmenjem za čim višjo osveščenost in izobraženost vsakega posameznika v družbi, z resničnim poznavanjem deklaracij o otrokovih in človekovih pravicah, s poznavanjem ustavne ureditve naše države, s korektnim medsebojnim informiranjem brez lažnih ali prikritih novic, našo družbo, tudi slovensko, možno peljati še višje v ohranjanju vrednot, ki so nam že stoletja blizu, ob tem pa dvigniti  nove, pozitivne, vključujoče in sodelovalne vrednote, ustrezne današnjemu informacijskemu času."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta