Slovenija sodi v skupino držav, kjer bi se ob nizki volilni udeležbi morala odpirati resna vprašanja legitimnosti volilnega procesa.
Način, kako so evropski voditelji ob izbiranju, bolje rečeno nepreglednih konklavah, izbirali in izbrali kadre za vodenje ključnih evropskih institucij in pokopali sistem špicenkandidatov, ki je imel namen dati človeški obraz šefom institucij, hkrati pa institucije približati povprečnemu Evropejcu, bo imel prej negativne kot pozitivne učinke na volilno udeležbo čez pet let. Porast populizma in skrajne desnice je bil na letošnjih volitvah nevtraliziran, zatrjujejo tradicionalne evropske sile, a ravno netransparentno kadrovanje je lahko eden od pomembnih razlogov, da se bo neželeni evrofobni trend obudil.
Ravno netransparentno kadrovanje je lahko eden od pomembnih razlogov, da se bo neželeni evrofobni trend obudil