Trditi, da je avtorica številnih zajetnih zgodovinskih in biografskih romanov Mimi Malenšek (1919-2012) zamolčana, bi bilo krivično, je pa vprašanje, ali je v našem spominu s svojim plodovitim delom in nič manj zanimivim življenjem dovolj zasidrana. Zato je toliko bolj vredno hvale, da je kulturno društvo v njenem domačem kraju, kjer skrbno negujejo spomin na svojo pisateljsko sokrajanko, minuli mesec, ob stoletnici njenega rojstva, izdalo monografijo, ki se bere kot kak roman.
Mimi, po mami Konitsch oziroma Konič, je bila sicer rojena v Dobrli vasi na avstrijskem Koroškem kot sad ljubezni med vojakom z naše strani Karavank, okrevajočim v zasilni bolnišnici, in bolničarko, ki pa se je dojenčici odrekla, ker se je iz vojne vrnil njen pred tem domnevno padli pr(a)vi fant. Trimesečno Mimi so odposlali čez hribe k očetu na Gorenjsko, v Podbrezje, kjer je, brez matere, odrasla. Tovrstnega portretiranja vešča Alenka Puhar nas popelje v pisateljičina otroška leta in nato v čas njenega zgodnjega odhoda na ljubljanski parket, ki ga je dokončno osvojila s poroko v bogato družino Malenšek.
Alenka Puhar, letnik 1945, novinarka, publicistka, književnica, prevajalka, se je vedno ukvarjala z zamolčanimi temami. Leta 1967 je, prva v socialistični polovici Evrope, prevedla Orwellov roman 1984, leta 1982 pa izdala svoje odmevno delo Prvotno besedilo življenja. Sledila so številna druga o dobi, zaznamovani z represijo, in pozabljenih ljudeh: Peticije, pisma in tihotapski časi, Slovenski avtoportret, Pozabljena polovica ... Je avtorica ali (so)avtorica številnih portretov in monografij.