(O KNJIGI) Adam Kay: Sveta noč, zgaran na moč

“Predstavljam vam dnevniške zapise o božičih, ki sem jih prebil na bolniških oddelkih ter iz različnih odprtin vlekel zataknjene otročičke in božične okraske. Vendar ni bilo vse tako slabo. Tako sem imel vsaj izgovor, da sem se izognil družinskim srečanjem,” v uvodu piše Adam Kay. Znova v svojem značilnem, pronicljivo sarkastičnem slogu, začinjenem s humorjem, s kakršnim je tudi slovenske bralce navdušil že v svoji prvi uspešnici To bo bolelo. Adam Kay je namreč (bil) pravi zdravnik, kot ginekolog in porodničar je več let služboval v več britanskih javnih bolnišnicah. Ves čas je zase pisal dnevnik in v njem živahno in dramatično, duhovito in brez dlake na jeziku, marsikdaj samoironično opisoval vsakdan v porodnišnici. Zapise je objavil šele takrat, ko je britanski minister za zdravstvo izkoriščane mlade zdravnike, ki niso privolili v novo kolektivno pogodbo, obtožil pohlepa. Tako se je, že potem, ko je Kay po operacijskem zapletu, ki ga ni mogel preprečiti, pustil medicino, rodila uspešnica To bo bolelo.

Zdaj kuje železo, dokler je vroče. Ostalo mu je še veliko dnevniških zapisov, ki v prvi knjigi niso bili objavljeni, ker so, kot pravi sam, ali “preveč nagravžni” ali “preveč božično osladni”. Obojega je bilo v šestih božičih, ki jih je v svoji sedemletni zdravniški karieri preživel v službi, obilo. Ker porodnice med prazniki ne morejo počakati dan ali dva, da bi se morda “zadeva umirila sama od sebe”, mora tudi on sredi bučnega proslavljanja na televizijskih zaslonih, energičnih plesnih ritmov in romantičnih komadov, ko se ljubezen cedi v potokih, trdo delati. A spravljanje otrok na svet je opravilo, ki večinoma prinaša veselje. Osebje pa prav med prazniki v bolnišnicah doživi tudi veliko trpkih, žalostnih izkušenj. Kay niti s temi ne prizanaša.

Predvsem pa znova opozarja, da je javno zdravstvo (da, tudi britansko) izjemno podhranjeno in da še zmore skrbeti za zdravje sodržavljanov predvsem po zaslugi številnih požrtvovalnih zgaranih posameznikov. Zveni znano?

Neprecenljivo dodano vrednost daje prevodom Kayevih del v slovenščino prevajalka Barbara Krevel, tudi sama zdravnica, specialistka interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, zaposlena v slovenskem javnem zdravstvenem sistemu, ki se v prostem času sprošča s - prevajanjem. Njeni prevodi so doživeto prilagojeni našemu okolju in slovenski bralci smo pisanje sprejeli, kot bi bilo namenjeno prav nam.

Pa saj nam je. Ko se boste krohotali Kayevim resničnim zgodam in nezgodam, se spomnite, da naši zdravniki in vsi drugi zaposleni v zdravstvu ne delajo v nič boljših razmerah, kvečjemu slabših. Letos še posebno. In tudi za božič bodo. Zato jim vsaj pokažimo, da jih cenimo in smo jim hvaležni.