“Pravzaprav tango ni ples. Je hoja v objemu, hkrati pa tango niso koraki. Je tisto, kar se zgodi med korakoma,” citira Karmen Zupančič neznanega avtorja. A njen prozni prvenec ni, kot bi morda kdo pomislil ob naslovu, knjiga o tangu. Res pa je čutni argentinski ples, ki je, tako kot že mnoge, po spletu naključij “ujel” tudi njo, nekakšna rdeča nit zbirke desetih krajših zgodb. V njih se, včasih “v objemu” in drugič “med korakoma”, sprehaja po zunanjih in notranjih svetovih. Svojih in drugih.
Karmen Zupančič (letnik 1965) je zaposlena v Univerzitetni knjižnici Maribor, ljubiteljsko se ukvarja s skrbjo za zapuščene živali, z ježo, gledališčem, s tangom. Predvsem pa ves čas piše, to je njen način izražanja občutenja sebe in sveta. Izdala je že dve pesniški zbirki: Posteljnjake (1993) in Za Z. (1995).