(O KNJIGI) Osebnosti slovenskega novinarstva

“Knjiga Osebnosti slovenskega novinarstva prinaša petnajstero življenjepisov izstopajočih, drznih, ponosnih, študioznih, predanih posameznic in posameznikov, od Ivanke Anžič Klemenčič, če začnemo s prvo po abecednem redu, do Angele Vode, če po istem principu tudi zaključimo. /.../ Toda opraviti izbor je bilo zelo občutljivo, razlaga urednica. Gre za eno redkih del pri nas, ki orisujejo zgodovino tega zanimivega poklica, za katerega je tako pogosto slišati, da je kar način življenja. Vsekakor je najbrž malo dejavnosti, katerih predstavniki bi bili deležni tako diametralno nasprotnih oznak: od laskavih, da so ‘četrta veja oblasti’, slaba vest družbe, znanilci revolucionarnih sprememb do žaljivk, da so lažnivci, plačanci, mrhovinarji in še kaj hujšega. Kako je bilo z ugledom novinarskega ceha v preteklosti - natančneje, kako je skozi celotno 20. stoletje precej nihal -, ta knjiga nazorno prikazuje. In najbrž bi težko našli primernejši trenutek za izid, kot je prav zdaj ...” S tem zapisom so knjigo med bralstvo pospremili v ZRC SAZU in sklepni misli sploh ni kaj dodati. Na police je prišla ob najprimernejšem trenutku, ko je slovensko novinarstvo znova na udaru tistih, ki bi radi medijske vsebine “urejali” in seveda cenzurirali.

Odlomek tokrat posvečamo izjemni Večerovi novinarki in urednici Dragici Korade. Izbor ni naključje, saj je urednica Mateja Ratej v predgovoru zapisala, da knjigo posveča prav njej, ki je z nekaterimi drugimi novinarji ključno oblikovala njen pogled na svet. Dragica Korade je umrla leta 2019 in tudi vsi drugi portretiranci so že pokojni. Raziskovanja njihovih življenjskih zgodb in dosežkov so se ponekod lotili njihovi živeči stanovski kolegi, avtorji življenjepisov nekaterih pa so zgodovinarji. “Kot vedno nas tudi v biografski tematizaciji novinarskih osebnosti zanimajo poklicna, osebna, časovna in druga razmerja avtorjev do obravnavanih osebnosti, ki so v danem primeru še zlasti zgovorna, saj ob biografskih študijah obenem ilustrirajo dolgoživost pisanih spektrov pogledov na razumevanje družbene stvarnosti, ki so jih posamezne novinarske osebnosti povzemale od predhodnikov, jih (so)utemeljevale in s svojim avtorskim prispevkom zastopale ter jih slednjič prenašale na prihodnje generacije,” je med drugim zapisala urednica. Na platnicah pa še sijajna misel enega od avtorjev, Ervina Hladnika Milharčiča, ki naj vodi bralce monografije: “Predsednik Türk je leta 2012 dal Juriju Gustinčiču medaljo za zasluge. Eno zaslugo za narod je res imel. Vedno je bil novinar.”

Rok Kajzer je avtor enega od prispevkov v monografiji.