Romana Gretin greh in Sibilina sodba imata veliko skupnega. Divjo, neuklonljivo lepo in pametno žensko, ki ne more, ne želi in ne zmore živeti drugače kot po svoje. Svobodno. Svoje svobode pa se ne more veseliti ne ena ne druga. Prva zgori na grmadi, obsojena, da je čarovnica. Ker je preveč ljubila in ljubila je napačnega. Odstraniti je treba tudi lepo rdečelaso Sibilo, glavno junakinjo drugega romana. Ubožico, ki si jo poželi vsak, ki se zazre vanjo, to volčjo žensko z volčjo dušo, ki ji je uspelo udomačiti divjo zver. Volka, edino bitje, ki ji do konca stoji ob strani, potem ko človek ostane brez moči. “Ni zemeljske stvari, ki bi divjo žensko zadržale, ko divja ženska odkrije svojo naravo. Ni ognja, ki bi jo sežgal, in ni vode, ki bi jo povlekla vase.” Na več kot petsto straneh napetega branja spremljamo pot glavne junakinje med Dolenjsko in Kranjsko in še druge slikovito predstavljene like, ki so v avtoričine misli prihajale sproti. Romana ni do potankosti strukturirala vnaprej. Zamislila si je le začetek in zaključek, vse, kar se je zgodilo vmes, si je izmišljevala sproti z Borivojem na čelu, ki ima jamice pod kotički ustnic.
Moški, ki ji je zadišal, a si je pred njo že ustvaril življenje z drugo žensko, Sibili pa zapustil večni spomin. Sina Tomaža, rojenega 1645. “Težko je biti ženska. Še težje je biti lepa in pametna ženska. Taka ženska je vedno čarovnica, pa če hoče ali ne. Naj se zgodi božja volja.” Predsednica državnega zbora, avtorica knjige Urška Klakočar Zupančič je svojim hrabrim junakinjam, ki zaradi svoje divje, neuklonljive narave bežijo, ljubijo, grešijo se skrivajo, zlomijo in spet postavijo pokonci, tavajo v neznano, podarila veliko sebe in svojih izkušenj, predvsem pa tudi zgodovinskega znanja, ki ga bodo tudi bralke in bralci, ki niso ljubitelji zgodovinskih romanov, vzljubili.
Odlična kulisa 17. stoletja začetka novega veka, v katerega je spretna pisateljica ponesla svoje like, z vsako stranjo kaže na vzporednice časa, v katerem živimo zdaj. Tudi danes se zdi, da je pametna, znanja željna ženska, ki se je rodila v lepo telo, nevarnost, ki jo je treba odstraniti.
In kdo bo na koncu pomagal lepi, radovedni, iskrivi divji Sibili, ki bo za svoja srčna in svobodomiselna dejanja tudi v tem romanu drago plačala? Kakšna bo božja volja?
