Obrtniki in podjetniki v Podravju: Četudi jih tepe in bolijo krivice, vztrajajo

Zgodbe, ki jih naplavlja koronski čas, so težke, pretresljive. Sistemi se obračajo na glavo, podirajo. Pandemija, ki je v kombinaciji s strogimi zdravstvenimi in zaščitnimi ukrepi zaprla, okrnila mnoge dejavnosti, za gospodarstvo aktivnost pomeni velik negativni šok. Podobno kot drugod je tudi v Mariboru in regiji. Lokalne stanovske institucije ne zaznavajo, da bi podravsko gospodarstvo v čem izstopalo. Posledice koronakrize občutijo vsi, najbolj v storitveni dejavnosti, gostinstvu, prometu, kulturi ter industriji dogodkov in razvedrila. In v manjših podjetjih, ki jih je v Podravju največ in so odvisna od naročil velikih, ter obrtniki. Vodstva živijo v strahu pred izgubo posla, delavci v strahu pred izgubo zaposlitve.

Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ), meni, da bo "nekoliko manjši, a občuten tudi padec v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu". Četudi gradbinci, inštalaterji in pleskarji v nenaseljenih objektih še lahko delajo. "Pričakovan je tudi velik upad izvoza, kar bo, glede na to, da so mnoga naša podjetja zelo izvozno povezana, za Podravje kritično. Sicer pa podravsko gospodarstvo v celoti deli usodo slovenskega in evropskega. Bolj pomembne kot lokacija so dejavnost, velikost podjetij, finančna kondicija pred začetkom krize, strategije razvoja in usmerjenosti," našteva direktorica ŠGZ. Zaradi velike negotovosti so gospodarstveniki postali zelo previdni, zadržani, izgubljajo zagon. Krčijo se investicije, zlasti v opremo in stroje. Ob poizvedovanju med člani ŠGZ jih je kar 92 odstotkov priznalo, da so letos načrtovane investicije odložili na obdobje po krizi.

Rezerv ni, podjetniki prodajajo premoženje

Težko, slabo stanje in razpoloženje je tudi med obrtniki. "Močno jih stiskajo časovne neznanke, kdaj se bo začelo, kaj odpirati. S takšnimi vprašanji se na nas obračajo vsak dan, največ na prevzemnih mestih za zaščitne maske iz blagovnih rezerv države, ki jih delimo po razpisu gospodarskega ministrstva, ki rado pozabi na mikro in mala podjetja," pravi Leonida Polajnar, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice (OOZ) Maribor. Povpraševanje po maskah je za dvakrat preseglo razpoložljivost (1760 mask). Ob percepciji cvetličarjev, ki ne smejo več prodajati rož, medtem ko jih v velikih trgovinah še vedno lahko, izpostavi: "Takšne razlike ljudje dojemajo kot nepravične. Bolj jih boli krivica kot to, koliko bodo zaslužili." Pa niso cvetličarji edini, ki tako čutijo in razumejo.

Mariborska obrtna zbornica natančnih podatkov za Podravje nima, nacionalno sliko je mogoče kopirati v lokalno okolje, pravijo. Preko socialnih mrež so opazili, da je v Podravju deset salonov za nego in gostinskih lokalov že zaprlo vrata, bankrotiralo in ugasnilo. Začeli so se pojavljati oglasi razprodaje premoženja, inventarja, svojo opremo ponujajo tako gostinci kot frizerji. "To je znak, da nimajo ne likvidnostnih sredstev ne virov za pokrivanje mesečnih stroškov, ki jih ni mogoče odjaviti, recimo odvoz smeti, telefonske in internetne storitve, najemnine za poslovne prostore, računovodski servis, zavarovalne premije … Nekateri imajo kredite, lizinge. Mnogi so svoje rezerve porabili že v prvem valu epidemije. Nimajo denarja za nakazilo plač zaposlenim, ker morajo na priliv države za refundiranje, ki niti ni stoodstotno, čakati en mesec."

Obrtniki in podjetniki so zelo kritični do vladnih ukrepov in zapiranja dejavnosti. Njihove ankete kažejo, da je število okužb v proizvodnih procesih, frizerskih, masažnih in pedikerskih salonih zanemarljivo. Vendar vladni poročevalci in zdravstvo to spodbijajo, češ da v podjetjih okužbe zadnje dneve naraščajo in da usiha naklonjenost delu od doma. "Ministrstva in NIJZ bi morali k zapiranju pristopiti z razumom in boljšimi argumenti, sicer ne bomo preživeli. Čeprav se v obrtništvu in podjetništvu puška ne vrže hitro v koruzo," poudarja Polajnarjeva. Izkušnje učijo, da glede na situacijo prihodnost najbrž ne bo svetla. Mogoče je pričakovati naraščanje davčnih dolžnikov in (množična) odpuščanja zaposlenih, ki mu bo sledilo zapiranje podjetij, stečaji in likvidacije.

Stanje se lahko še poslabša

Da doslej ni bilo večjih odpuščanj zaposlenih, je predvsem posledica ukrepov države, ocenjuje Aleksandra Podgornik, vendar je bila "kljub temu brezposelnost, če primerjamo podatek za oktober 2019 in letošnji oktober, v mariborski enoti zavoda za zaposlovanje višja za 14,9 odstotka, v ptujski celo za 25,25 odstotka. Nikakor ne zanikamo pozitivnih učinkov različnih paketov protikoronskih ukrepov, omilili so izredno hudo situacijo, a gospodarstva niso rešili. Velikokrat so bili sprejeti in realizirani z zakasnitvijo, precej nedorečeni in pričakovali smo, da bodo bistveno bolj enostavni in hitri," komentira direktorica ŠGZ in za vzor navaja Avstrijo in Nemčijo, kjer država bolj radodarno pomaga gospodarstvu. Doda še: "Ukrepi bi morali biti bolj sektorsko usmerjeni, bolj približani konkretnim podjetjem in manj za vsa enako." Leonida Polajnar omeni primer neživljenjskih omejitev v razpisih, ko za finančno pomoč države lahko kandidira le tisti podjetnik, ki je dosegel 50.000 evrov letnega prometa in imel dva zaposlena, kar je za marsikoga nedosegljivo.

Bernard Memon, direktor Zavoda za zaposlovanje Maribor, trdi, da "je stanje brezposelnosti na območju Maribora relativno stabilno". Čeprav je slabše kot lani. Napovedi so nehvaležne, vendar ne izključuje scenarija, da "se lahko stanje poslabša v primeru postopnih sproščanj ukrepov, kar bi se lahko zgodilo v prvi polovici leta 2021, če se vlada ne bi odločila za podaljšanje veljavnosti interventnih ukrepov". Po njegovem prepričanju bo treba intervenirati na področju fiksnih stroškov, "kajti ključna bo stabilnost podjetij na dolgi rok, ne le reševanje stroškov zaposlenih". Potrebni bodo aktivni, fleksibilni programi politike zaposlovanja, usmerjeni v kritična žarišča z največjim upadom dejavnosti in največjimi odpuščanji, razmišlja. Zavzema se za sankcioniranje brezposelnih, ki zavračajo ponujeno delo.

Rešitev: digitalizacija in pametno investiranje

Ob tem, kaj so rešitve in kako naj se podjetja preoblikujejo, sogovorniki soglasno izpostavljajo digitalizacijo. Selitev na splet je nujna, tam naj potekajo predstavitve dejavnosti in sestanki, svetujejo. "Spletna prodaja in poslovanje, sploh dostava hrane, sta področji, kjer lahko trenutno beležimo rast. Nekaterim dobro uspeva, dejstvo pa je, da se vseh dejavnosti ne da izvajati preko spleta. Za uresničitev idej in drugih načinov delovanja je potrebnega veliko poguma, inovativnosti, kapitala in energije," odgovarjajo v Mariborski razvojni agenciji (MRA).

Aleksandra Podgornik med priložnostmi vidi "krajšanje globalnih verig vrednosti oziroma preusmeritev na geografsko bližje dobavitelje, kar se je začelo že pred pandemijo. V ŠGZ že leta poudarjamo, da ima Podravje logistično dobro pozicijo, kakovostno delovno silo in mnoge druge prednosti, ki pa nam jih z razvijanjem ustrezne infrastrukture ne uspe unovčiti. Spomnimo se samo izgubljenosti glede strategije razvoja letališča. Glede na denar, ki ga obetajo različna EU-sofinanciranja in vlaganja, obstoj univerze in različnih razvojnih institucij v Mariboru bodo lahko na boljše čase računala podjetja, ki bodo krepila vlaganja v raziskave, inovacije in digitalizacijo za dvig produktivnosti, zeleno preobrazbo s prehodom na bolj trajnosten gospodarski razvoj ter prilagoditve sistemov socialne zaščite in zdravstvene nege, ki jih v pretežni meri narekujejo demografska gibanja." Kot perspektivne podjetniške dejavnosti v MRA vidijo tiste, ki so povezane z zdravjem, medicino, športom in aktivnostmi na prostem.

"Najbolj pomembno je pametno investiranje v projekte, ki prinašajo produktivnost in konkurenčnost, v neko produktivno prihodnost, torej," izpostavlja direktorica ŠGZ. "Dejstvo je, da smo kljub krizi na prehodu v družbo znanja, razvoja, inovativnosti, solidarnosti in pravičnosti, trajnostne usmerjenosti in digitalizacije. Podjetja, ki so ali bodo to dojela in investirala, lahko računajo na svojo poslovno priložnost in prihodnost. Pomembno je investiranje v ljudi, bolj kot investiranje v zidove in stroje, saj brez motiviranih in izobraženih ljudi ni produktivne prihodnosti."