Od bančne luknje do sanacije: Zamaški za Romano

Matija Stepišnik Matija Stepišnik
23.03.2019 05:44

V zraku je bil vonj po cigaretnem dimu.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Za nekaj časa je tačas vidni slovenski bankir, pri katerem sva bila s kolegom na neformalnem pogovoru, obmolknil. Čakala sva, da se zbere. "A mislita, da mi vemo, kaj delajo?" Sam si je odgovoril: "Ne, ne vemo. Nosimo jim vse možne papirje na kup. Oni vedo. Točno vedo, kaj morajo naračunati. Mi smo ..." Spet premolk, cigareta. "Pač poskusni zajci. Za eksperiment." Bilo je dober mesec preden je tedanja samooklicana slovenska "trojka", premierka Alenka Bratušek, finančni minister Uroš Čufer in guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, decembra 2013 objavila, da so stresni testi pokazali, da so slovenske banke za v stečaj. Čeprav so še septembra istega leta medletni izkazi, ki so jih potrjevale uprave bank, kazali 1,2 milijarde pozitivnega kapitala. V medijih objavljene korespondence na relaciji Bruselj-Ljubljana so razgalile, kako so usodo slovenskih bank diktirali nižji uradniki Evropske komisije, slovenska stran je servilno kimala. Evropska komisija je odobrila trimilijardno državno pomoč za banke, vlada Alenke Bratušek, v kateri so bili poleg Pozitivne Slovenije še SD, Virantova DL in Desus, se je zavezala, da bo prodala NLB, Novo KBM in Abanko. Banke so naslednja leta poslovale pod omejevalnimi ukrepi, porezani so bili lastniki podrejenih obveznic in delnic.
Zgodovinski kontekst bančne sanacije letnik 2013 je pomemben, ker se s prodajo Abanke - to sredo so vlagatelji morali oddati zavezujoče ponudbe - končuje pomembno poglavje finančnega kapitalizma po slovensko. Drži, da je upravljanje bank, nad katerimi je bdela politika, zaznamovalo politično plenjenje, delegatski sistem, po katerem so stranke v nadzorne svete in uprave kadrovale podanike, da so vzdrževali kreditne linije za "naše." (Tudi) zato so se banke, mimo tržnih zakonitosti, ob globalni krizi znašle v težavah. A niti to ne izbriše sumov, spornosti, vseh manipulacij kreativnega računovodstva, zavitega v celofan tajnosti, brezsramnega popolnega razvrednotenja mnogih zavarovanj kreditov, pretiranih diskontnih prenosov na slabo banko, ki so slovenski bančni sistem prikazale kot povsem gnil. Slaba banka je postala poligon novih mešetarjenj in ne institucija, ki bi povrnila vsaj del škode, nastale s slabimi bančnimi praksami.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta