Elizabeta Planinšič
Odvetništvo na Slovenskem je nedavno slavilo svojo 150-letnico, predsednik države Borut Pahor je ob tem odvetniško zbornico nagradil tudi z zlatim redom za zasluge. Kje je odvetništvo danes?
"Odvetništvo je danes v relativno dobri formi, čeprav je ekonomska situacija, ki se je odvetnikov dotaknila med zadnjimi, te precej prizadela. Skoraj 60 odstotkov vseh slovenskih odvetnikov je pod pragom primerljivega poklica. Če takega odvetnika primerjamo s prvostopenjskim sodnikom, sodnikom okrajnega sodišča, sodnikom začetnikom, je takšen odvetnik približno nekje tisoč evrov bruto pod bruto plačo takšnega sodnika, pri čemer ima odvetnik stroške, ki jih sodnik nima. Zagotavljati mora delovanje pisarne, ne samo skrbeti zase in svojo družino. Razlogi za to pa so tudi v delovanju slovenske države, predvsem v zadnjem obdobju, vse od osamosvojitve, ko država ni prisluhnila odvetnikom o predlogih za uskladitev odvetniške točke z rastjo življenjskih stroškov. Zamrznila je tudi druge stvari, ko dopušča - kar pa je tudi del evropske politike - povsem prost dostop do odvetniškega poklica. To je postal najlažje dostopen poklic, ko lahko vsakdo postane odvetnik, tudi če ne ve, kaj bo potem delal kot odvetnik. To povzroča težave na področju odvetništva kot celote, na drugi strani pa zmanjšuje pravno varnost."
Se da odvetnike danes primerjati s tistimi izpred stotih let?
"Odvetniki so še vedno takšni, ko so bili pred 150 leti. Pripravljeni so dati vse svoje znanje in napor za svoje stranke, vložiti ves svoj trud, preživljajo veliko časa v pisarnah, danes morda celo več, kot so ga včasih, in so dejansko tisti pravi, neodvisni, samostojni in zadnji branik demokratičnosti te družbe, predvsem za posameznika, ko se najde v sporu med državo kot velikim sistemom, na drugi strani pa je sam."
Odvetništvo je skozi zgodovino imelo pomembno vlogo pri oblikovanju narodne identitete in graditvi slovenske državnosti, zato tudi nagrada, ki jo je podelil Pahor. Pa danes?
"Vpliv na oblikovanje nacionalne zavesti in pravne države je še vedno velik. Na sprejemanje dnevnih predpisov, ki jih vsakokratna vlada spreminja, pa je naš vpliv kljub temu, da smo odvetniki zelo aktivni, da sodelujemo na vseh področjih, da predlagamo spremembe ali pa nesprejem določenega predpisa, kot ugotavljam, večinoma precej majhen. Vendar pa so glede na način sprejemanja predpisov, količino predpisov, tudi tisti majhni rezultati, ki jih dosežemo, veliki. Zgolj za primer: preiskavam v odvetniških pisarnah smo se odvetniki odločno uprli, določbe so doživele epilog na ustavnem sodišču. Gre za eno od edinstvenih odločb, celotna Evropa citira to odločbo pri lastnih zakonodajalcih."
Danes je odvetnikov toliko, da tega slovenski trg ne zmore več
Zbornica zastopa idejo, da je treba temeljne predpise spreminjati s tresočo roko
Odvetniška humanitarnost
Ob visoki obletnici odvetništva pri nas so odvetniki konec minulega leta kar nekaj denarja podarili v dobrodelne namene.
“Že vrsto let imamo svoj humanitarni sklad in zbornica je že veliko sredstev namenila v humanitarne namene - ob poplavah, žledu, požarih. Zaradi častitljive obletnice, ki smo jo praznovali, pa smo se odločili, da v preteklih letih nekaj več prihranimo, in lani smo šli v dva, tri večje projekte, s katerimi smo želeli pomagati najšibkejšim prebivalcem Slovenije, ki so naša prihodnost. Zato smo se določili za dve večji donaciji mariborski in ljubljanski pediatriji. Želeli smo kupiti celotno napravo, ne zgolj prispevati k nakupu nečesa. Ljubljanski pediatriji smo tako kupili ultrazvok, del pripomočkov za novorojenčke pa tudi mariborski pediatriji. Skupni znesek je okrog 130 tisoč evrov. Sredstev ni bilo enostavno zbrati, a smo slovenski odvetniki tudi tokrat stopili skupaj in pokazali svojo socialno odgovornost.”
Za kršitev ne zadostuje, da je nekdo zgolj nezadovoljen z delom svojega ali nasprotnega odvetnika
Naša naloga ni zgolj skrb za članstvo, ampak tudi za to, da dobijo tisti, ki jih uporabljajo, kvalitetne odvetniške storitve
