Dr. Janez Drnovšek je bil 2. aprila 1989 izvoljen kot ne želen kandidat za mesto člana predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije. V času rušenja evropskih komunističnih oblasti in tudi času zaključnih dejanj razpada jugoslovanske države so ocenili, da je preveč drugačen, brez pravih političnih izkušenj in nepripravljen za prihod na oblast v nevarni državi.
Zato je bilo najprej obdobje podcenjevanja. Drnovšek je 15. maja 1989 v Beogradu prisegel kot predsednik predsedstva SFRJ. V takratni državni prestolnici ni bil prvič. Poznali so ga kot tistega izmed slovenskih delegatov v takratni zvezni skupščini, ki so ga zanimala ozka vprašanja monetarne in finančne politike. Vsa odločujoča vprašanja pa so po pravilu najprej rešila v zveznem partijskem in državnem vodstvu in bila šele zatem prepuščena v bolj ali manj nadzorovano odločanje skupščinskih odborov. Jugoslovanske tajne službe niso našle dokumentov, s katerimi bi ga lahko obremenili ali izsiljevali. Ocenili so, ob bolj ali manj prikritem posmehu posebnežu iz Slovenije, da je lahek in hitro obvladljiv cilj.
Drnovškov osebni spremljevalec Tone Koščak je bil ob odhodu na dogodek popolnoma oborožen
