S prvim julijem letos stopi v veljavo izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe in plačevanje prispevka zanjo. Snovalci zakonodaje morajo do julija razrešiti kup vprašanj in dilem. Občine so dolžne izdati koncesijo ali ustanoviti javni zavod, lahko pa sklenejo pogodbo z enim od javnih zavodov za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe. Upravičenci, ki živijo doma, bodo od tega datuma dalje na centrih za socialno delo vlagali vloge za oskrbo. Tudi tisti, ki so vključeni v pomoč na domu? Kaj bo s tisoči prošenj čakajočih na sprejem v domove za starejše? Bodo tudi o teh odločali na CSD? Vsak center mora usposobiti po enega(!) ocenjevalca prosilcev za dolgotrajno oskrbo in njihovo uvrščanje v ustrezno kategorijo. Kaj pa stanovalci domov za starejše, ki sedaj še ne potrebujejo dolgotrajne oskrbe – kdo bo odločal, v katero kategorijo bodo uvrščeni? Strokovno sestavljena komisija v domovih ali ocenjevalec centra za socialno delo? Na lanskem posvetu na Ptuju strokovnjak z ministrstva za solidarno prihodnost (še) ni znal odgovoriti. Kolikšen odstotek dejavnosti bodo domovi namenili dolgotrajni oskrbi?
Pred dobrim letom in pol so na Ptujskem zaključili dveletni projekt sodobne oskrbe starejših na domu. Sofinancirali sta ga Evropska unija in država. Zaposlenih 27 delavcev je opravljalo zdravstveno nego, fizioterapijo, delovno terapijo, prehransko svetovanje, dajalo zdravila … Projekt je z e-oskrbo zagotavljal varnost 24 ur na dan. Povpraševanje je bilo izjemno. Prejeli so več kot 400 vlog, v projekt pa vključili 157 uporabnikov. Predlog, da bi s projektom nadaljevali – vsaka občina bi prispevala 10.000 evrov, s čimer bi 90 uporabnikom prepolovili plačilo do takrat brezplačnih storitev -, so župani zavrnili. Če bi jim bilo res mar za starejše občane, bi zdaj že imeli odličen skupni servis dolgotrajne oskrbe, ki bi ga glede na potrebe širili. Zdaj nimajo niti osnovnega podatka - koliko ljudi potrebuje dolgoročno oskrbo.
Zaradi pomanjkanja kadrov, postelj in denarja si nekateri že manejo roke. Podjetje Deos, lastnik več domov za starejše v Sloveniji, ni edino, ki želi z javnim denarjem kovati dobičke na račun starejših za svoj žep. Pobrskajte po cenikih, razlike v kakovosti storitev in cenah državnih domov in domov drugih koncesionarjev so strašljive.
