(POGLED IZ PENZIONA) Lahko še kaj krona korono?

O seveda lahko, saj vsi Slovenci poznamo pregovor "Nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše". Pa velja to le za vsakega od nas posameznikov, zagotovo pa to v zadnjih 2000 letih ne velja za vse človeštvo, saj je šlo ves čas, kljub občasnim velikim naravnim katastrofam in vojnam, vse samo navzgor.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Epa

Zato pa navzdol vse drugo, kar s prostim očesom vidimo na naši zemlji, od živali na kopnem in morju, do rastlinske raznovrstnosti. V zadnjem stoletju še bolj, zaradi podnebnih sprememb, ki jih prvič v zgodovini našega planeta slabšamo le ljudje, preostalo življenje na Zemlji jih doslej ni nikoli, prej obratno.

Tako je pač, v teh koronskih časih, ko smo predvsem starejši in bolj ogroženi morali skrčiti vse osebne stike, tisti na daljavo pa jih, vsaj naši generaciji, ne morejo v celoti nadomestiti, in zato začnejo po glavi rojiti misli in razmisleki, za katere prej nikoli ni bilo dovolj časa. Vsaj v tem sončnem, morda pa celo rekordno toplem februarskem tednu smo lahko vsi uživali na prostem in sprehodih, potem pa vesti in slike iz Teksasa, ki ga je ohromil polarni zrak, terjal celo življenja, milijoni brez elektrike in brez vode, ker so zamrznile in počile vodovodne cevi v državi, ki leži na isti zemljepisni širini kot afriška Sahara. In je država, katere prejšnji predsednik ni verjel v podnebne spremembe in proti njim ni ukrepal, bila po lanski hudi orkanski katastrofi še enkrat kaznovana, žrtve pa seveda navadni državljani in ne politiki.

In takoj pomislek, čaka v marcu ali aprilu tudi nas lahko kaj takšnega, da bo zmrznilo vse, kar je začelo že poganjati? Ne vemo in tudi vsa umetna inteligenca, ki smo jo ustvarili, za zdaj ni sposobna dati dovolj točnih odgovorov. Ampak na vse, tudi najhujše scenarije je treba biti pripravljen. Na to sem pomislil tudi, ko sem po televiziji spremljal prve posnetke, ki jih je ta teden poslal z Marsa najnovejši ameriški rover, ki bo v prihodnjih letih poskušal ugotoviti, ali je na tem planetu že obstajalo življenje. To bi bil zgodovinski dosežek znanosti, ki bi potrdil teze, da življenje v vesolju ni le na Zemlji. Čez 15 let načrtuje Nasa tudi prvi človeški pristanek na Marsu. In to je morda tudi tudi prvi korak tako imenovanega načrta B za ohranitev človeške rase. Če bi ji grozila katastrofa, kot je prizadela dinozavre, ki jih je trčenje kometa v Zemljo z nje izbrisalo, bi se jo dalo ohraniti na Marsu. Seveda pa je prav ta katastrofa dinozavrov ustvarila nas: preživeli so sesalci in evolucija je ustvarila homo sapiensa.

No, pa dovolj pesimizma in črnih scenarijev. Covid in njegove posledice bomo zagotovo premagali in prepričan sem, da bo tudi letošnja pomlad lepa. Zacvetele bodo vijolice in Mariborčani vemo, kaj to pomeni, naši vijoličasti pa bodo morali tako lepe podaje, kot so jih doslej poklanjali nasprotnim napadalcem, pošiljati svojim.

V Sežani jim je že uspelo, če jim še danes v Ljudskem vrtu, se je vijolična pomlad začela že februarja. Ampak vzdržati bo treba do poletja.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta