Prepričan sem, da vsi novinarji odhajamo v pokoj z isto poklicno boleznijo: da vsak dan preko vseh možnih in dostopnih medijev spremljamo dogajanje doma, po svetu in tudi na področjih, ki smo se jim pri svojem delu posvečali. Seveda so v tem času to domači politični spori, boj s pandemijo doma in po svetu in posledice, ki jih to ima za gospodarstvo in naše družbeno življenje. Ker je ta tema seveda v ospredju vseh domačih medijev, sem bil ta teden presenečen, ko sem v tujih medijih zasledil poročilo, da je ameriški kongres soglasno odobril 250 milijard dolarjev državne subvencije za raziskave in proizvodnjo na področju visoke tehnologije, od polprevodnikov do umetne inteligence.
Ne gre le za rekordno vsoto, ampak za spremembo ameriške politike, ki je za takšno državno pomoč gospodarskim subjektom v drugih državah ostro nasprotovala in jih sankcionirala. V Evropi je bil najbolj odmeven primer, ko so državni proračuni namenili sredstva za nov model letala Airbus, ki bi konkuriral ameriškemu Boeingu. V tržnem gospodarstvu mora pač vsaka gospodarska družba sama poskrbeti za sredstva za svoj razvoj, državne pomoči pa so strogo regulirane in dovoljene le izjemoma, kot je sedanja pandemija, in seveda od dajalcev njihova poraba strogo nadzorovana. Ameriškim medijem je bilo takoj jasno, za kaj gre, saj je sistem 5G dovolj jasno pokazal, kako na tem področju Kitajska prehiteva ZDA, v svojem petletnem gospodarskem razvojnem načrtu do leta 2025 pa je temu področju namenila le nekaj manj milijard dolarjev razvojne pomoči kot ta teden ZDA. Predsednik Biden si takšnega zaostajanja seveda ne sme dovoliti, odločitev pa so podprli tudi v republikanski opoziciji. Gotovo tudi pod vtisom nedavnih dogodkov, ko je hakerski napad, domnevno iz Rusije, ustavil največji ameriški naftovod in v številnih delih ZDA so bencinske črpalke ostale brez goriva.
Enako oceno, da na tem tehnološkem področju preveč zaostaja, ima tudi EU in zato namenja nepovratna sredstva, ki se lahko porabijo le za to v okviru pomoči gospodarstvu po pandemiji in jih seveda dobi tudi Slovenija.
In zakaj sem v naslovu omenil hladno vojno? Ko je ta divjala med vzhodom in zahodom v prejšnjem stoletju, sta bila glavna dejavnika gospodarska in vojaška moč. Danes je jasno, da bosta na ta dva segmenta najbolj vplivala razvoj digitalne tehnologije in umetna inteligenca. In kdor bo zmagal, bo obvladoval ves svet.
Hiter razvoj na tem področju pa bo zagotovo povzročal tudi številne družbene spremembe, zato bi se z njim moralo bistveno bolj ukvarjati tudi družboslovje.
