Udeležba slovenskih volivcev na evropskih volitvah nam do zdaj ni bila ravno v čast, saj je bila vedno med najnižjimi med vsemi članicami. Ljudje so se pač zavedali, da kot majhna država in temu sorazmernemu številu poslancev v evropskem parlamentu nimamo kakšnega večjega vpliva na parlamentarne njegove odločitve.
Dosedanji izidi so zato mnogo bolj vplivali na domače politične razmere, še posebej, če so nakazovali spremembe v primerjavi z rezultati strank na naših volitvah. Zato je bila predvolilna kampanja, in tudi letos se je tako začela, vedno usmerjena v domače politične razmere, mnogo manj pa v to, kaj v prihodnjih letih čaka evropsko skupnost in kakšne rešitve zanje imajo posamezne grupacije v evropskem parlamentu, predvsem pa seveda tudi, kdo bo vodil evropsko komisijo. In problemov, ki jo čakajo, ni malo, od brexita do trgovinskih vonj in posledičnega padanja gospodarske rasti v najmočnejših članicah, do vprašanj beguncev in morebitnih širitev na vzhodni Balkan ali celo v Turčijo.
Letošnja slovenska volilna udeležba, če bo višja od zadnje, ne bo vplivala le na naš ugled med članicami, imela bi lahko še mnogo večji pomen. Ustavno sodišče je razveljavilo naš sedanji volilni zakon in do naslednjih državnih volitev bo treba sprejeti novega. Predlog zanj je skupina uglednih pravnikov že pripravila - in ta se zgleduje po evropskem volilnem sistemu. To pa pomeni, da bi tudi na državnih volitvah v volilni enoti, teh naj bi bilo nekaj več, volivci poleg stranke izbrali tudi njenega kandidata, ki nas bo zastopal v državnem zboru, doslej pa te možnosti neposredno nismo imeli.
Prav evropske volitve kažejo, da se je kar nekajkrat že zgodilo, da v evropski parlament ni bil izvoljen tisti kandidat, ki ga je stranka postavila na prvo mesto, ampak so volivci več preferenčnih glasov podelili kateremu drugemu, enkrat celo zadnjemu na listi.
Ker prve reakcije strank kažejo, da marsikateri takšna sprememba ni všeč, bi bila zato močna volilna udeležba na evropskih volitvah tudi signal, da si volivci takšno spremembo želimo. Pot do nje seveda ne bo lahka.
V državnem zboru bo zanjo potrebna dvotretjinska večina - in to sedanjih poslancev, med katerimi bodo mnogi ocenili, da jim takšen sistem ne bo omogočil ponovno sesti na poslanski stolček.
