Poglejte, nič mesa, samo kosti

Amal pomeni upanje. Toda upanja za sedemletno Amal Hussein ni več. Upanje je umrlo.
Grozljiva fotografija do kosti sestradane deklice, ki jo je fotograf Tyler Hicks posnel 18. oktobra in je po prvi objavi v New York Timesu obkrožila ves svet, je svetovno javnost spet spomnila na Jemen. Tam že dobra tri leta divja vojna, ki jo na "tujem dvorišču" v bistvu bijeta Savdska Arabija in Iran in ki je sprožila eno najhujših humanitarnih kriz v zgodovini. V razdejani državi je lačnih na milijone ljudi. Z Amal je lakota dobila svoj obraz.
Novinarska ekipa New York Timesa je Amal srečala v mobilni bolnišnici Unicefa v mestu Aslam v Jemnu, kakih 150 kilometrov severozahodno od prestolnice Sane. Drobna deklica je bila popolnoma sestradana, njene roke in noge so bile kot palčke, pokrite z zgubano, starikavo kožo. "Poglejte, nič mesa, samo kosti," je rekla dežurna zdravnica dr. Mekkia Mahdi. Sestre so deklici vsaki dve uri dajale mleko, a vse je izbruhala. Z njo je bila mati, še sama vsa nemočna po preboleli mrzlici denga, ki jo prenašajo komarji, ki se obilno razmnožujejo v mlakah begunskega taborišča. Družina je pred tremi leti pred letalskimi napadi savdske vojske zbežala s svojega doma v provinci Saada. Ta pokrajina ob meji s Savdsko Arabijo je domovina hutijskih upornikov in je deležna najhujših napadov velike sosede.

Preslabotni, da bi lahko jokali

V Jemnu, kjer že tri leta divja vojna, je otrok, kot so lačni Amalini bratci in sestrice, še veliko. V popolnoma obobužani državi lakota ogroža okoli 14 milijonov ljudi, od tega je dobra polovica, več kot sedem milijonov, otrok. Akutno podhranjenih je 1,8 milijona otrok.
"V neki bolnišnici na severu Jemna so bili dojenčki preslabotni, da bi lahko jokali, njihova telesa so bila zaradi lakote popolnoma izčrpana," je stanje na terenu opisala direktorica organizacije Save the Children Helle Thorning-Schmidt. "Več milijonov otrok ne ve, kdaj, ali če sploh, bodo spet jedli," opozarja Helle Thorning-Schmidt in dodaja, da "je zaradi te vojne ogrožena celotna generacija otrok, ki vsak dan živijo s številnimi grožnjami eksplozij, lakote in okužb, tudi s kolero". Organizacija je sporočila, da je samo letos zaradi nedohranjenosti zdravila skoraj 400 tisoč otrok, mlajših od pet let, najmanj 36 tisoč jih lahko umre do konca leta. Podhranjenost dela otroke še posebno ranljive za bolezni, kot je kolera. Od aprila 2017 je v najhujši epidemiji kolere v sodobnem času zbolelo 1,2 milijona ljudi.

Vojna na tujem dvorišču

Sedanja republika Jemen je le leto dni starejša od Slovenije, nastala je leta 1990 z združitvijo Severnega in Južnega Jemna, ima pa dežela, ležeča na jugozahodni konici Arabskega polotoka, na naravnem križišču poti iz Afrike, z Bližnjega vzhoda in iz Azije, dolgo in bogato zgodovino. Prestolnica Sana je eden najstarejših neprekinjeno naseljenih krajev na svetu. Jemen je, zapisano brez velikega pretiravanja, središče vsega znanega. To je dežela, od koder je izšla matematika, od koder so v Evropo prihajala kadila, začimbe in kitajska svila, kraj, od koder je kraljica iz Sabe odšla na romantično srečanje s Salomonom, in kraj, od koder je v 16. stoletju odplula prva pošiljka kave mokka za Evropo.

Še en mirovni poskus

Na Savdsko Arabijo sicer že leta letijo mednarodne kritike zaradi številnih civilnih žrtev in množičnih kršitev mednarodnega humanitarnega prava v Jemnu. Organizacije za zaščito človekovih pravic, kot sta Amnesty International in Human Rights Watch, Savdsko Arabijo in koalicijo, ki jo vodi Rijad, obtožujejo vojnih zločinov, bombardiranja civilne infrastrukture in ubijanja ter poškodovanja civilistov. Po podatkih Sveta ZN za človekove pravice je bilo v tej državi med marcem 2015, ko se je začelo posredovanje koalicije, in avgustom 2018 ubitih 6592 civilistov, ranjenih pa 10.470, večina žrtev je posledica zračnih napadov.
A do pred kratkim tudi opozorila Združenih narodov in človekoljubnih organizacij, da smo v Jemnu priče najhujši humanitarni katastrofi, niso vznemirjala zahodnih držav na čelu z ZDA, ki posredovanje arabske koalicije pod vodstvom Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov v Jemnu kljub očitanim vojnim zločinom deloma tudi aktivno podpirajo.
Razmere pa so se spremenile po umoru novinarja Džamala Hašodžija, ki je bil kritično nastrojen do vsemogočnega savdskega vladarja, uradno sicer le prestolonaslednika Mohameda bin Salmana. Javnost se je vendarle začela spraševati, s kakšnim režimom v Rijadu ima opraviti. Iz ZDA so se tako pred nedavnimi vmesnimi kongresnimi volitvami slišale ne le zahteve po premirju in pogajanjih, ampak tudi napovedi konca aktivne podpore savdskemu posredovanju v Jemnu v obliki oskrbovanja njihovih letal z gorivom.
Savdska Arabija pa je nato še pred odločitvijo ZDA sama zahtevala prekinitev ameriške oskrbe z gorivom v zraku za svoje operacije, s pojasnilom, da sta kraljevina in koalicija "nedavno povečali zmožnosti za zračno oskrbo z gorivom v Jemnu". Ameriški obrambni minister James Mattis je to odločitev podprl. ZDA bodo po njegovih navedbah še naprej "ostale osredotočene na podporo rešitvi konflikta". Dodal je, da bodo ZDA poleg tega s koalicijo tudi v bodoče sodelovale na področju humanitarnosti in boja proti terorizmu v regiji.