Prof. Mario Lešnik, dekan Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, strokovnjak za fitofarmacijo, povzame, da je pravzaprav celo področje nelegalne trgovine s pesticidi izjemno zapleteno. Na trgu je cela pahljača različic učinkovin - od takšnih, s katerimi ni pravzaprav nič narobe, a ne ustrezajo vsem birokratskim standardom, do takih, ki vsebujejo okolju in zdravju škodljive primesi. Te pripravke namreč običajno "varijo" v neprofesionalnih obratih, povečini v Aziji.
"Posledic je več," pravi Mario Lešnik. "Ta sredstva so lahko manj učinkovita, kar pomeni predvsem škodo v ekonomskem smislu. Ljudje te pripravke uporabijo, a brez učinka. Zdravstvena tveganja pa je zelo težko oceniti. Gre za dve osnovni vrsti tveganj. Pri postopku sinteze aktivne snovi lahko nastanejo druge škodljive snovi, ki jih v profesionalni proizvodnji odstranijo, taki so denimo dioksini in podobne substance, medtem ko pri ponaredkih teh škodljivih snovi ne odstranijo. To smo poznali pri pripravkih iz Kitajske, Indije ... Druge vrste zdravstvena škodljivost je lahko, da v ponaredkih aktivna snov ne razpada na način, kot razpada v originalni formulaciji, in po škropljenju zastaja povečana koncentracija ostankov. Lahko so tudi razlike v optičnih izomerah - uradni toksikološki testi so bili narejeni na eni optični izomeri, v ponaredku pa je druga optična izomera, a toksikologija te druge optične izomere ni proučena."
Ni nujno vsak ponaredek obremenilen
Kljub več variantam nelegalne trgovine in goljufij Lešnik ocenjuje, da prav veliko možnosti, da bi se pojavila velika zdravstvena tveganja pri običajnih ponaredkih z nekvalitetnimi formulacijami, ni. "Zelo velike zdravstvene ogroženosti zaradi tega verjetno ni. Pri veliko ponaredkih gre za preprosto prevaro, tako da je v njih manj aktivne snovi ali pa je manj učinkovita. Takrat gre bolj za ekonomsko škodo. Nekaj težav je z uvozom iz Kitajske, predvsem pri raznih biosimulatorjih, na katerih je zapisano, da gre za rastlinske izvlečke, so pa jim dodane aktivne snovi, ki v evropski skupnosti niso dovoljene. Tukaj je prav tako treba oceniti zdravstveno tveganje, a menim, da prav velikega tveganja tudi v teh primerih ni, je pa to pavšalna ocena."
Pri postopku sinteze aktivne snovi lahko nastanejo druge škodljive snovi, ki jih v profesionalni proizvodnji odstranijo, taki so denimo dioksini in podobne substance, medtem ko pri ponaredkih teh škodljivih snovi ne odstranijo
Lahko pa vsebuje strupene snovi
Drugače je z okoljsko sprejemljivostjo. Kvaziproizvajalci ponaredkov namreč ne upoštevajo pravil, ki veljajo za uradne proizvajalce. Tako denimo niso dolžni upoštevati okoljskih varoval, ki so obvezna za uradne proizvajalce. Originalni pripravki lahko imajo vključene varovalne snovi, varovalke. "Denimo, da niso toksični, če preidejo v vodo, in tako niso škodljivi za vodne organizme. Ponaredek pa ima snovi, ki so škodljive za vodne organizme, in povzroča škodo v okolju. Pred leti je bila aktivna snov v glifosatu taloamin, ki je, gledano čisto toksikološko, za vodne organizme bolj škodljiva od glifosata. Kasneje so prepovedali glifosatne pripravke na osnovi taloamina, ampak ponaredke s taloaminom so še vedno prodajali. Ker je formulacija na osnovi taloamina bolj poceni kot kaka nova formulacija, ki je bistveno dražja. Tu so posledice čisto okoljske," pojasnjuje dekan.
Možnosti se tukaj ne končajo. Lahko gre preprosto za drugačen razkroj kemikalij iz prostih obratov in se v pridelku nabirajo večje koncentracije, kot bi se sicer, ker je več ostanka. A vrednosti za MRL (maximum residue levels ali mejne vrednosti ostankov) so v realnosti tako daleč od resnih toksikoloških obremenitev, da tudi v tem primeru verjetno ne gre za škodo za zdravje. Med največja tveganja torej sodijo snovi, ki niso izčiščene iz formulacije in so še vedno vključene kot primes. "Nekdaj so herbicidi iz Indije ali Izraela še vsebovali dioksine ali furane in podobne snovi, ki niso bile odstranjene, in to je neposredna škoda za zdravje, saj se lahko te snovi pojavijo v pridelkih," pravi Lešnik.
Naravni pripravki, ki to niso
Koliko nelegalnih snovi se dejansko uporablja v praksi tudi v Sloveniji? Europol ugotavlja, da je ta nadzor slab, še največ ponaredkov odkrijejo sama fitofarmacevtska podjetja, ko zaznajo pridelek podoben njihovemu lastnemu. V Sloveniji Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin prav tako pri kmetih ni zaznala veliko tovrstnih kršitev.
"Na terenu, ko se pogovarjamo s pridelovalci, se kaže, da Slovenija ni med državami, ki imajo visoke deleže ponaredkov na trgu. Ni primerjave denimo z Italijo ali Srbijo, kjer je tega bistveno več," pravi profesor.
Nenavadni primer matrina, ki so ga podtaknili celo ekološkim pridelovalcem
Matrin je alkaloid, izvlečen iz korenin stročnice Sophora flavescens. Njegovo izrazito delovanje je znano in demonstrirano v različnih delih sveta. Matrin v Evropi ni dovoljen, ker ga pooblaščene službe niso odobrile, snov ni bila niti preizkušena. Uspelo jim je preskočiti kompleksno mrežo kontrol samo zato, ker je opredeljen kot “rastlinski ekstrakt”, opazimo ga tudi na slovenskih spletnih straneh za prodajo fitofarmacevtskih pripravkov. Učinkovitost, strupenost in vpliv matrina na okolje je treba še preučiti; jasno je, da je strupen za žuželke, sodi pa v skupino snovi, kamor sodijo tako okolju škodljive (rotenon, nikotin, ki delujeta neselektivno, predvsem nikotin je krivec za pomore čebel) kot neškodljive snovi. Doslej opravljene raziskave so pokazale pomembno toksičnost za sladkovodne ribe in dolgo razpolovno dobo. Še tri dni po tretiranju rastlin z matrinom so bile vrednosti praktično enake. Še več, na Sardiniji so ga našli v zelenjavi, ki je sicer niso škropili z matrinom, je pa rasla iz zemlje, kjer so ga nekoč uporabljali.
Na Alibabi ga oglašujejo kot rastlinski izvleček in celo kot gnojilo. Italijanski sodelavci Srebrne sekire so odkrili, da ga združbe uvažajo kot naravno gnojilo ali rastlinski izvleček in se tako izognejo strogemu nadzoru, ki so mu podvrženi pesticidi. V Italiji so “podjetniki” nato zmešali pripravek, ga zapakirali v embalažo zelene barve z oznako prijazno okolju, izdelek pa je končal v Grčiji, Italiji, na Cipru, celo v San Marinu. Eden takih preparatov je biostimulator Target, prav tako prijazen okolju.
Kmete razmeroma zlahka prevarajo, ker se izdelek prodaja kot “ekstrakt rastlinskega izvora”.
Še več, znašel se je celo v ekološki pridelavi, poroča Enzo Moro z italijanskega centralnega inšpektorata za zatiranje goljufij in varovanje kakovosti agroživilskih proizvodov (ICQRF), ki ima šest laboratorijev po celi Italiji in ki je raziskoval primer matrina. Ker je referenčni sektor prodaje organski in ker želijo kmetje v ekološkem kmetijstvu dovoljene izdelke, vendar varne in take, ki dajejo dobre rezultate, so pripravljeni plačati nekaj več, ne zavedajoč se, kaj v resnici vsebuje izdelek. “Zaradi klišeja, da rastlinski ekstrakt ne more škodovati okolju, in izkoriščanja regulativnih pomanjkljivosti je bilo mogoče uvoziti izdelek iz tujine in dati na tržišče proizvod, katerega učinki na tla, vodo oziroma na človeka še niso jasni. A matrin je del velike družine botaničnih pesticidov, proizvodov rastlinskega izvora, ki vsebujejo aktivne snovi. Za te izdelke, potem ko so enkrat testirani in registrirani, velja zakonodaja enako kot za katero koli drugo fitofarmacevtsko sredstvo.”
Dejansko gredo te snovi v ekološko proizvodnjo, tudi k vrtičkarjem, pravi Mario Lešnik. “In tudi ta sfera je obremenilna za zdravje ljudi, ne samo področje pesticidov. Veliko je preparatov na osnovi alg, ki jim dodajo pesticide, pa sploh ne povedo, da so pesticidi dodani. Pa denimo pripravki na osnovi alg, ki imajo dodane fosfanate, ki po nekaterih pravilih že spadajo med fitofarmacevtska sredstva. Tukaj je zgodba bolj kompleksna kot samo ponaredki pri pesticidih. Sploh odkar lahko po internetu iz Kitajske naročiš praktično vse.”
V veliki akciji Strupeno jabolko (Haunted apple) so od junija 2014 do februarja 2015 zasegli 60 ton proizvodov, označenih kot gnojila, biostimulatorji in podobno. Na tržišču bi z njimi zbrali 3,5 milijona evrov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
