Spreminjanje zdravstvene politike je tako velik napor, da terja zdravega človeka, jaz pa več nisem. Ko sem tehtal, kaj zdaj, je pretehtalo zdravje". Tako je Samo Fakin - državni zbor se je z njegovim odstopom seznanil ta teden - komentiral odločitev, da predsedniku vlade ponudi predčasno končanje mandata. Marjan Šarec, ki je zdaj že bivšega ministra za zdravje obiskal tudi na domu, se je s tem strinjal. "Stanje ni takšno, da bi bilo kaj takega, kar se ne da ozdraviti, se je pa resnično nabralo precej. Imel je dolg bronhitis, nato pljučnico," je Fakinovo zdravstveno stanje še pokomentiral predsednik vlade.
Pa ima javnost res pravico izvedeti tako podrobne informacije o zdravstvenem stanju politika, ki je odstopil s položaja? "Ker so podatki o zdravstvenem stanju javnih funkcionarjev osebni podatki, mora za njihovo posredovanje javnosti obstajati pravna podlaga. Ker pa ni izrecne zakonske podlage, ki bi določala, da so ti podatki javni, je odločitev o tem, koliko podatkov o svojem zdravstvenem stanju bodo razkrili in kdaj, v rokah javnih funkcionarjev samih," odgovarja informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Eden od razlogov, ki funkcionarja vodijo k takšni odločitvi, pa je po njenem mnenju najbrž tudi to, da se na ta način v javnosti zaključijo najrazličnejša ugibanja o njegovem zdravju, kar se je izkazalo v primeru Janeza Drnovška – njegova bolezen je bila sicer prva izkušnja Slovenije z bolnim državnikom, novinarji pa so tedaj začetno obveščanje o njegovem zdravju ocenjevali kot nerodno, saj je odpiralo številna ugibanja in nepreverjene informacije. Kasneje, ko so Janeza Janšo zaradi suma, da ima ukleščeno kilo, operirali v Mariboru, ko so Danila Türka zaradi malignega bolezenskega tkiva na prostati operirali v Innsbrucku, in ko so zaradi vnetega srednjega ušesa hospitalizirali Boruta Pahorja, se je tovrstno komuniciranje z javnostjo izboljšalo oziroma je bila javnost o zdravstvenih posegih pravočasno obveščena. Ni pa javnost izvedela podrobnosti, ko sta iz zdravstvenih razlogov na primer odstopili ministrici Marija Lukačič in Zlata Ploštajner …
Drnovškova bolezen
Resnejše razprave o zdravju slovenskih politikov so se pričele leta 1999, ko so v UKC Ljubljana operirali tedanjega predsednika vlade Janeza Drnovška – zaradi tvorbe so mu odstranili desno ledvico. Dve leti kasneje so ga zaradi motnje srčnega ritma sprejeli v UKC, istega leta pa so mu na rednem pregledu odkrili tvorbe v pljučih, za katere so domnevali, da so metastaze, kasneje so tvorbe zaznali še na jetrih. O svoji bolezni ni veliko govoril, bolj se je odprl šele v času predsedniškega mandata. Javnosti je zaupal, da se je posvetoval s strokovnjaki za alternativno medicino, da je spremenil življenjski slog in postal vegetarijanec. Na državni slovesnosti junija 2006 mu je postalo slabo in za krajši čas je izgubil zavest. V javnosti se je zadnjič pojavil decembra 2007, ko je posle predal svojemu nasledniku. Še pred tem je ob otvoritvi novega Onkološkega inštituta v Ljubljani oktobra 2007 dejal: "Onkološko zdravljenje je edino res učinkovito zdravljenje raka. Vsak zdravilec, ki trdi, da lahko ustavi to bolezen, je šarlatan."
Izjemoma izkazan interes javnosti
Mojca Prelesnik poudarja, da bi sicer v izjemnih primerih kot podlaga za razkritje lahko prišla v poštev določba v zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, ki pravi, da se ne glede na morebitne zakonske izjeme (torej tudi varstvo osebnih podatkov) podatki razkrijejo javnosti, če je za to podan prevladujoč interes javnosti, vendar pa se informacijski pooblaščenec v dosedanji praksi še ni srečal s takšnim primerom. "Kdaj je izkazan javni interes za razkritje, se vedno presoja od primera do primera. Izkazan je lahko le izjemoma, na primer takrat, ko bi bila zdravstvena sposobnost zakonski pogoj za opravljanje funkcije, konkretni javni funkcionar pa zaradi svojega zdravstvenega stanja javne funkcije ne bi mogel več ustrezno opravljati - njegovo zdravstveno stanje bi na primer neposredno vplivalo na izvajanje javne funkcije. Tudi v takem primeru pa bi bila javnost primarno upravičena do podatka o tem, ali je zdravstveno sposoben, da opravlja funkcijo."
Javni funkcionarji imajo zagotovljeno določeno mero varstva zasebnosti
Kakšno pa je vaše zdravje, gospod politik?
Spričo Fakinovega razmišljanja, da je opravljanje politične funkcije na najvišji ravni zadeva, ki je fizično in psihično naporna, zahteva torej celega človeka, smo zato nekatere nosilce državne in lokalne oblasti vprašali po zdravstvenem stanju. Zanimalo nas je tudi njihovo mnenje o tem, kje bi sami definirali meje, koliko in kako pogosto so javnosti sami pripravljeni govoriti o svojem zdravju, zdravstvenem stanju, ker to ocenjujejo kot relevantno informacijo, ki jo volivci morajo imeti. Z nekaterimi odgovori so izrazili tudi svoj odnos do slovenskega zdravstva, nekaterih njegovih prepoznavnih storitev oziroma programov, obenem pa so se izjasnili tudi, kakšno je njihovo zaupanje v sistem, ki je v zadnjem obdobju izjemno vroča javnopolitična tema. Ne nazadnje je javnost ravno pred kratkim pretresla tudi afera, da je več deset oseb, zaposlenih v UKC Ljubljana, decembra 2017 nepooblaščeno pogledalo v zdravstveno kartoteko tedanje ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc po njenem prihodu na urgenco. To je razkril izredni nadzor v UKC.
Dalje: iz odgovorov je mogoče razbrati, da pri vprašanih ni zaznati odklanjanja uradne medicine. Spomnimo na odmevni primer, ko je leta 2005 tedanji predsednik Janez Drnovšek za hrvaški Nacional razkril, da k zdravnikom ne hodi več. Že leta 1999 so mu odkrili in operirali tumor na ledvici, kasneje se mu je zdravstveno stanje z metastazami začelo poslabševati. Proti koncu predsedniškega mandata pa je dolgoletni premier ljudi pozval, naj zaupajo uradni medicini.
Vprašanja, ki smo jih postavili nosilcem državne in lokalne oblasti
1. Ali ima javnost po vašem pravico vedeti, ali ste zdravi, oziroma do kod po vašem seže ta pravica?
2. Bi bili pripravljeni objaviti vaš zdravstveni karton, kot je to primer v ZDA, kjer naj bi karton objavljal predsednik?
3. Kakšno je vaše zdravje?
4. Ali redno hodite k osebnemu zdravniku, tudi če niste bolni, denimo zaradi preventivnih pregledov ali drugih posvetov o zdravju, zdravem načinu življenja?
5. Ali se odzovete na presejalne programe, kot so Svit, Zora in Dora?
6. Ali ste v zadnjem obdobju opravili kakšen redni sistematski pregled ali menedžerski pregled? Kdaj?
7. Kolikokrat ste bili v zadnjih petih letih na bolniški in zakaj? Ste imeli kakšno zahtevnejšo bolezen ali poškodbo?
8. Se cepite proti gripi?
9. Ste cepljeni proti klopnemu meningoencefalitisu?
10. Zaupate slovenskemu zdravstvu? Ste in ali bi vse morebitne operativne posege ali zdravljenja opravili v Sloveniji?
11. Ste se kdaj že zdravili v tujini?
12. Hodite redno k zobozdravniku?
13. Imate zobozdravnika v Sloveniji ali hodite v tujino?
14. Ali je vaša politična funkcija vplivala na vaše ukvarjanje z zdravstvenim stanjem in psihofizično kondicijo?
15. Ali pazite pri prehrani? Na kakšen način?
16. Kolikokrat tedensko se rekreirate? Na kakšen način?
17. Ali med delovnim časom zaradi preveč sedenja naredite kakšne vaje oziroma ste v zvezi s tem sprejeli kakšne ukrepe, imate v pisarni kakšne pripomočke?
18. Ali se v službo kdaj peljete s kolesom ali greste peš (če je to izvedljivo in možno)?
Borut Pahor, predsednik republike
