Saša Britovšek
Na skrajnem severu Aljaske se 17. decembra prične polarna noč, v kateri se izmišljeni kraj Ennis pogrezne v nekajtedensko temo. Sneg, veter in mraz otežujejo življenje, ob tem pa iz prebivalcev izvabijo travme, otopelost, strah in veliko skrivnosti. Kam je izginilo osem znanstvenikov iz bližnjega arktičnega raziskovalnega centra, kdo jih je pognal v golo norost in čigav je odrezan jezik?
Kultna kriminalna serija Pravi detektiv se je po petih letih vrnila, ko so ob koncu januarja pri HBO postregli z Deželo noči. Četrta sezona je v svojih šestih epizodah oster odmik od preteklih, postreže tudi z upoštevanjem pomanjkljivosti druge in tretje, ima ledeno okolje in izrazito ženski pogled, ki ni nujno tipičen. Vse prej kot to - ima celo opazno drugačen pristop k nadnaravnemu, ki je bil včasih motiv iz ozadja, zdaj pa postane osrednja tema.
Desetletje od velikega premika
Antologijsko kriminalno serijo je ustvaril Nic Pizzolatto. Čikaški profesor literature, avtor fikcijskih romanov, ljubitelj fantastike, se je kmalu po izidu prvega uspešnega dela, romana Galveston, odločil za scenaristiko in začel pisati Pravega detektiva. Serija je bila prvič prikazana 12. januarja 2014 in je navdušila tako z zapletenostjo skrivnostne zgodbe kot tudi z osrednjim detektivskim tandemom v podobi prekaljenih filmskih zvezdnikov Matthewa McConaugheyja in Woodyja Harrelsona. Njuna pot do razrešitve prebujenega primera okultnih smrti, s katerimi je po Louisiani žel serijski morilec, je premaknila kriterije filmske produkcije. A okoli serije, ki se je poigravala s srhljivostjo in paranormalnim na eni strani, na drugi pa z ameriškim realizmom vlažnega juga, se je oblikoval kult oboževalcev, ki so častili visoko letvico zahtevnosti. Tako zelo mogočna je bila, da se druga in tretja sezona s prvo nista mogli kosati. Vsaka je namreč strukturirana kot samostojna pripoved, ki nagovarja z novo igralsko zasedbo in sledi različnim naborom likov ter prizorišč. Na vprašanje, kako sploh doseči približek nekdanjemu uspehu in temu, kar že naslov Pravi detektiv mora obetati, Pizzolatto očitno ni našel pravega odgovora. HBO je novo zgodbo zaupal novi režiserki, medtem ko je nekdanji avtor zgolj omenjen v vlogi izvršnega producenta.
Kdo si je to izmislil?!
"Če je Pravi detektiv moški in je prepoten, potem je Dežela noči hladna, temna in je ženska," je stališče, s katerega je pisala četrto sezono, pojasnila dvainpetdesetletna mehiška režiserka in scenaristka Issa López. Prvič v franšizi je glavni vlogi dodelila ženskam, v podobi žive legende Jodie Foster in boksarske šampionke ter igralke Kali Reis.
Okvirno zgodbo je Lopezova ustvarila že veliko prej, preden ji je bil zaupan Pravi detektiv. "Imela sem surovo, golo idejo, da želim ustvariti skrivnost umora v ledu onstran arktičnega kroga. In želela sem prikazati skupnosti, ki tam živijo, a jih nismo vajeni videvati. To je del Amerike, ki je le redko prikazan na realističen način. V ozadju pa ima nenavadno, skoraj čutečo pokrajino," se je spominjala januarja ob premieri serije. Prav ideja odmaknjene pokrajine se ji je vrnila v misli, ko je prejela klic televizijske mreže HBO. Njihova vodja dramskih serij je bila namreč navdušena nad izvirnostjo filma Tigers are not afraid, filma o pogrešanih in umorjenih ženskah in otrocih, prepletenega s kriminalom, domišljijo in grozljivko. Njegova avtorica je prav Issa Lopez.
Že od prve sezone je kraj lik zase in okolje nosilec zgodbe. Zamisel o arktični zgodbi neusmiljene pokrajine je tako dobila možnost uresničitve. "Lahko bi naredila nekaj zelo drugačnega od močvirja v prvi zgodbi ali Los Angelesa v drugi, sem pomislila. Nato se je popolno ujemanje elementov sestavilo v eni sapi," je zadovoljna avtorica Dežele noči, ki pa o svojem uspehu sprva ni bila popolnoma prepričana. Za njo sta bili namreč dve desetletji neuspešnih poskusov vzpostavitve sodelovanja z ameriškimi TV-mrežami in studiji. Bilo ji je jasno, da sam interes še ni zagotovilo, da bo projekt tudi dokončan. "Nisem imela veliko izkušenj z delom v angleškem jeziku, zato sem vseeno veljala za neizkušeno. Vseeno sem sanjala na veliko. Kasneje tudi temno in hladno," je bila skromna.
Še pred dobrim letom pa se je Mehičanka na islandskem ledeniku, kjer je potekalo snemanje, v temi in ob temperaturah globoko pod lediščem spraševala: Kdo je to napisal? Kaj je narobe s to osebo?! Medtem ko se je s svojo ekipo borila proti surovi naravi mraza in teme.
Zdaj gledamo zgodbo iz perspektive ženskih strahov, ženskih obsedenosti, ženskih negotovosti, ob tem pa pomislimo še na negotovost vesolja, na mestu, kjer taljenje ledu opozarja na nepovratno pot v konec. Tokrat tudi ženske niso osrednja žrtev, kot je bolj običajno, prej tiste, ki vzamejo v svoje roke reševanje, čiščenje, odločanje. Tudi sojenje.
Jagenjčki so prababica Detektiva
Skoraj petintrideset let po tem, ko je prejela oskarja za vlogo FBI-pripravnice Clarice Starling v filmu Ko jagenjčki obmolknejo, se je Jodie Foster vrnila k reševanju zločinov. Enainšestdesetletna igralka je vstopila v dinamičen dvojec s Kali Reis. Njuni Liz Danvers in Evangeline Navarro skrivnost prisili, da kot nekdanji partnerki ponovno združita moči v odmaknjenem rudarskem mestu.
"Čudovito se je bilo vrniti v žanr srhljivke in reševati kriminalne uganke. Ko jagenjčki obmolknejo je bil čudovit film in danes ga vidim kot nekakšno prababico Pravega detektiva. Nenazadnje so Jagenjčki bili navdih za srhljivko Sedem in ta je bila navdih za prvo zgodbo te serije," se je januarja v pogovoru za Time, tik pred premiero, domislila Fosterjeva in še dodatno osvetlila dinamiko, ki se je iz moške serije z moško energijo obrnila v neke nove razsežnosti. "V prvi sezoni je bilo osvetljenih veliko vprašanj o moški identiteti, o moškem trpljenju, ranljivosti. Zato je bila to dragocena zgodba. Zdaj nas je zanimalo povedati zgodbo o ženskem svetu, a ne skozi oči nekoga, ki ne obsoja ženske diskriminacije."
Tudi profesionalna boksarka in igralka indijanskih korenin Kali Reis je komentirala neobhodno primerjavo prve in četrte sezone, a v svojem stilu: "Primerjave so neizbežne, tako kot se je to počelo pri Rockyju. A edino, kar ob tem lahko narediš, je, da daš vse od sebe in ustvariš dobro novo sezono. In je ne primerjaš več s prvo." Izkazala se je za izjemno igralko ob boku prekaljene Fosterjeve. Kot boksarska svetovna prvakinja je prinesla ostrost in prezenco. Tudi gledalec jo opazuje nekako drugače, s svojevrstnim spoštovanjem, ko v ledenem neurju ostro gleda skozi zaveso snežink. "Je pa tudi občutljiva, duhovna in instinktivna. Lepo je videti kombinacijo moči in miline, njen lik detektivke Navarro je res poseben. Ona je osrednje popotovanje v Deželi noči. Moja naloga je bila podpreti to potovanje in dovoliti temu osrednjemu domorodnemu glasu, da oblikuje predstavo," ji je po premieri izkazala spoštovanje Fosterjeva.
Ekstremne zimske razmere obudijo nagon
Snemanje na Islandiji, ki je prevzela vlogo Aljaske, je v ustvarjalcih prebudilo prirojen preživetveni nagon in občutek majhnosti pred naravo. "Narava nas lahko zlomi kot vejico," je to ponižnost komentirala glavna igralka in o življenju nad arktičnim krogom dodala, da tam še obstaja spoštovanje in ponižnost življenja. Eden od junakov v seriji govori o Aljaski kot o koncu sveta, ker je to kraj, kjer se razkrije stari svet. Škoda, ki so jo ljudje naredili zemlji, pa se jih je menda še bolj dotaknila. To pa na srce polagajo tudi gledalcu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
