Aktualno supervolilno leto, ki se je začelo z junijskimi državnozborskimi volitvami, nadaljevalo pa z lokalnimi, se bo zaključilo konec maja prihodnje leto, ko bodo zadnjo nedeljo v mesecu slovenski volivci četrtič povabljeni na volitve v Evropski parlament. Glas izvoljene osmerice slovenskih evropskih poslancev bo v Bruslju in Strasbourgu, kjer sta deljena sedeža edine evropske institucije, na sestavo katere imajo evropski volivci neposredni vpliv, relativno težji kot doslej, saj britanski volivci zaradi brexita ne bodo volili svojih predstavnikov. Število evropskih poslancev se bo torej naslednje leto skrčilo z zdajšnjih 751 na 705. Britanci so imeli v Evropskem parlamentu skupaj 73 sedežev, izmed teh jih je bilo 27 razdeljenih med 14 držav članic, 46 pa jih je rezerviranih za prihodnje širitve EU.
Dosedanje supervolilno leto, ki sovpada tudi z gospodarsko konjunkturo v državi, je prineslo pozitiven trend, kar zadeva volilno udeležbo. Po letih njenega padanja tako na državnozborskih volitvah kot na lokalnih se je ta letos na obeh povečala in se giblje v območju 50 odstotkov volilnih upravičencev, kar pomeni psihološko (ne ustavno) mejo legitimnosti. V nasprotju z državnozborskimi in lokalnimi volitvami pa je udeležba izrazito nizka na evropskih volitvah, leta 2014 je znašala le skromnih 24 odstotkov.
Od volivcev, sploh mladih, najbolj oddaljene volitve
Nižja volilna udeležba od parlamentarnih je sicer trend v celotni Evropi, a Slovenija sodi v skupino držav, kjer je odstopanje navzdol največje. Slovenija se je leta 2014 uvrstila na četrto mesto med državami članicami z najnižjo udeležbo na evropskih volitvah. Še bolj skrb vzbujajoče je, da se je evropskih volitev udeležilo le 15 odstotkov mladih.
Z vidika volivca so najpomembnejše državnozborske volitve, saj gre za urejanje splošnih političnih razmerij v državi. Letos se je izkazalo, da so volivci spet prepoznali pomen lokalnih volitev, kjer se odloča o manjših, a konkretnejših stvareh v neposredni okolici stalnega bivališča volivca. Evropske volitve pa so od volivcev najbolj oddaljene, tako politično kot vsebinsko. Politične stranke namreč volivcem ponudijo v izvolitev predvsem svoje zaslužne (in odslužene) kadre, ki jim je dobro plačano mesto evropskega poslanca predvsem nagrada za dosedanje delo. Prav iz tega razloga in razloga slovenske majhnosti v EU so evropske volitve najbolj odtujene od slovenskega volivca.
Zastavlja se vprašanje, ali je mogoče pozitivni trend dviga volilne udeležbe tako na državnozborskih kot na lokalnih volitvah prenesti tudi na evropske. Majhen dvig, za odstotno točko ali dve ob upoštevanju zelo nizke dosedanje volilne udeležbe, verjetno ne bi bil presenečenje. A ambicije političnih strank, evropskih poslancev in samega Evropskega parlamenta so precej večje. Z aktivacijskim apelom, da je EU na križišču in da ji ob nizki volilni udeležbi grozi nadaljnji prodor ekstremnih in populističnih sil, želijo na majskih evropskih volitvah pred glasovalne skrinjice pripeljati čim več evropskih volilnih abstinentov.
Akcija Tokrat grem volit cilja na mlade in šibke abstinente
V Evropskem parlamentu so pol leta pred evropskimi volitvami zagnali kampanjo o ozaveščanju Tokrat grem volit. Cilj kampanje je povezati proevropsko naravnane državljane, zato so v vseh državah članicah ustanovili platformo Tokratgremvolit.eu, stičišče gibanja angažiranih posameznikov. Kaj bodo naredili konkretno na prihajajočih volitvah? "Dobili smo mandat vodstva Evropskega parlamenta, da informiramo državljane držav EU o pomembnosti volitev. Spomniti jih želimo, da je Evropski parlament močna in vplivna institucija, ki sprejema pomembne odločitve, nasploh pa evropsko zakonodajo, ki ima neposreden vpliv v vsakdanjem življenju državljanov," nam je povedal Jaume Duch Guillot, direktor za komunikacije Evropskega parlamenta.
Cilj kampanje Tokrat grem volit je aktivacija volilnih abstinentov, da gredo na volišča. Duch Guillot še opozarja, da moramo biti zelo previdni pri naslavljanju problematike volilne udeležbe, saj je situacija različna od države do države. Ponekod je namreč udeležba celo precej visoka. "Pravi način za motivacijo državljanov, da gredo volit, je informiranje," je prepričan Duch Guillot. "Doseči želimo 350 milijonov evropskih volivcev, dosežemo pa jih lahko le skozi medije. Poleg tega želimo Evropski parlament poleg informiranja volivcev tudi aktivirati, predvsem skupino tako imenovanih šibkih abstinentov. To so tisti, ki so prepričani o pomembnosti Evropskega parlamenta in Evropske unije nasploh, a zaradi tehničnih razlogov, ker mogoče zadnje dni pred volitvami ni pravega 'poriva', ne gredo volit," kategorijo šibkih abstinentov opredeli komunikacijski direktor Evropskega parlamenta.
Večina sicer zaupa v evropsko zgodbo
Do problematike nizke volilne udeležbe niso ravnodušni tudi aktualni evropski poslanci, ki se jim izteka petletni mandat. "Na volilno udeležbo vpliva kar nekaj dejavnikov, od ekonomskih do institucionalnih in političnih. Nekatere države, kot so Grčija, Luksemburg, Bolgarija, Belgija in Ciper, imajo obvezno udeležbo na volitvah. To zagotovo prinese visoko volilno udeležbo," nam je povedala evropska poslanka iz vrst SDS Patricija Šulin. V zadnjem času jo z upanjem navdihujejo zadnje raziskave Eurobarometra: "Kaže, da veliko več ljudi, tudi v Sloveniji, zaupa v evropsko zgodbo. Večina prepozna dodano vrednost Slovenije kot članice EU. Na nas evropskih poslancih in tudi na novinarjih pa je, da to pozitivno evropsko zgodbo približamo volivcem. V Sloveniji zelo pogosto pozabimo, da ni občine ali kraja, kjer se kaj ne bi zgodilo z evropskimi sredstvi."
Najnovejša javnomnenjska raziskava Eurobarometer, opravljena septembra 2018, je potrdila trend naraščajoče podpore članstvu v Evropski uniji. Največ Evropejcev doslej - gre za najvišji delež v zadnjih 25 letih - je namreč članstvo svoje države v EU ocenilo kot dobro stvar. Kar 68 odstotkov vprašanih je hkrati ocenilo, da je članstvo v EU na splošno koristno za njihovo državo. Slovenski državljani so izrazili še za odstotno točko večje zadovoljstvo.
Volilna udeležba na zadnjih volitvah je bila nevarno nizka, eden od razlogov pa se skriva v odtujenosti evropskih elit od povprečnega volivca. Poleg tega pa Evropi grozi preboj populističnih in skrajnih političnih sil
Evropski poslanec upa na 30-odstotno udeležbo
"Sam sem se cel mandat trudil, da sem bil veliko med Slovenkami in Slovenci. Razlagal sem jim o pozitivnih plateh EU. Premalo se zavedamo, kako je naša prihodnost usodno odvisna od dobro delujoče EU," pa na vprašanje, kaj je storil, da bi več Slovencev prišlo na volišča, odgovarja Franci Bogovič (SLS). Spomnil je tudi na knjigo Sredstva Evropske unije od teorije do prakse, ki jo je spisal skupaj s strokovnjakinjo za evropske projekte mag. Moniko Kirbiš Rojs. Bogovič trdi, da je to prva strokovna knjiga v slovenskem jeziku, ki na enem mestu združuje strokovno razlago teorije črpanja evropskih sredstev, hkrati pa je tudi praktični priročnik o izvajanju evropskih projektov.
Bogovič se je lotil tudi projekta pametnih vasi, s katerim želi z evropskim pristopom ohraniti poseljenost podeželja. "Potrebujemo praktične projekte, ki jih ljudje razumejo. To je skupna naloga evropskih poslancev kakor tudi novinarjev, da se zanimajo za pozitivne zgodbe, ki jih je v Evropi zelo veliko," je prepričan Bogovič, ki bi bil zadovoljen le s precej večjo volilno udeležbo, kot je bila v prejšnjem mandatu. "Zadnje lokalne volitve so spodbudne, zato upam, da bomo v Sloveniji presegli 30 odstotkov in prišli v evropsko povprečje," zaključi Bogovič.
