Četrtkov dogovor je omogočil okrepitev vpliva in moči režimov Madžarske in Poljske na bruseljskem bazarju. V pogajanjih jima je uspelo, da lahko ohranita sedanji način vladanja in državi ne bosta ostali brez evropskih sredstev iz 1800 milijard evrov vrednega dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2021-2027 in sklada za okrevanje.
Čeprav so se Madžari in Poljaki z Nemčijo kot predsedujočo Svetu EU o kompromisu pogajali sami, jih je tiho podpiralo več članic. Te niso samo njihove zaveznice iz Višegrajske skupine, ampak tudi takšne, ki se sicer razglašajo za zelo demokratične. Populistične stranke so v parlamentih in vladah vse več držav članic EU, populistov je po vsakih volitvah vedno več tudi med poslanci v Evropskem parlamentu.
Predsednice Evropske komisije, Nemke Ursule von der Leyen, v času pogajanj z Madžari in Poljaki ni bilo slišati. Bila je tiha opazovalka, biti pa bi morala najbolj glasna, odločna in nepopustljiva branilka evropskih vrednot. To priložnost je s četrtkovim dogovorom dokončno zamudila. Prvič je zatajila že spomladi, ko je potekal prvi krog pogajanj o pogojevanju izplačil evropskih sredstev s spoštovanjem pravil vladavine prava. Že takrat je pokazala, da je ne glede na to, da prihaja iz Nemčije, še bolj šibka predsednica Evropske komisije, kot sta bila njena predhodnika, Luksemburžan Jean-Claude Juncker in Portugalec Jose Manuel Barroso.
Da je EU vse bolj unija gnilih kompromisov, ima nemalo zaslug nemška kanclerka Angela Merkel kot voditeljica z najdaljšim stažem in voditeljica najmočnejše članice EU. Vseskozi od leta 2005 je zanjo bolj kot vsebina dogovorjenega pomembno, da je zadeva pod streho. Ko je bil problem denar, je odprla denarnico in si tako kupovala soglasja za gnile kompromise. V prejšnjem desetletju so to najbolj brezsramno izkoriščali Poljaki. Britanci so si že pred Merklovo svojo podporo dogovorom EU kupovali tudi z izjemami, na podlagi katerih določeni predpisi oziroma deli predpisov zanje niso veljali. S širitvijo EU so takšne kravje kupčije postale stalna praksa.
Rezultat kupčkanja po sistemu Angele Merkel je današnja razklanost EU na nove in stare članice, na južne in severne, na prijateljice kohezije in varčne članice … Glede na interesna področja se oblikujejo vedno nove skupine držav članic, ki se na bruseljskem bazarju med seboj izigravajo, izsiljujejo, obtožujejo. V zadnjih letih so se v boj za prevlado in prestiž podale še bruseljske institucije. Zaradi tega so bruseljski predpisi vse bolj ohlapni, prilagojeni parcialnim interesom tako posameznih držav članic kot tudi interesnih skupin.
Četrtkov dogovor je omogočil okrepitev vpliva in moči režimov Madžarske in Poljske na bruseljskem bazarju
S tem načinom dela in vedno novimi krizami od finančne in begunske do letošnje koronske so se v Bruslju začeli pospešeno rušiti temelji vladavine prava v EU. Režima na Madžarskem in Poljskem te razmere samo najbolj brezobzirno in očitno izkoriščata. Vsak nov tak dogovor, kot je četrtkov, dodatno zmanjša vsako možnost, da bi se EU spet vrnila na pot krepitve pravil vladavine prava.
Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen bo na podlagi dogovora voditeljev sicer pripravila usmeritve za uporabo mehanizma pogojevanja izplačila sredstev s spoštovanjem pravil vladavine prava. To ne bodo zavezujoča pravila, ampak zgolj usmeritve, ki jih je mogoče upoštevati ali pa tudi ne. Besedo so voditelji v četrtkovih sklepih dali tudi Sodišču EU, a v Sloveniji na podlagi sodb glede arbitražnega sporazuma in terana vemo, da si tudi tam paragrafe razlagajo precej prožno. Istočasno z rušenjem pravil pravne države se v EU slabšajo življenjske razmere. Tudi v bogatih članicah vse več ljudi živi na pragu in pod pragom revščine. Koronska kriza je že in bo še precej stanjšala denarnice navadnih ljudi. Večja kot je množica tistih, ki nimajo več kaj izgubiti, večje so možnosti, da se odločijo oditi na ulice. Nižji kot so demokratični standardi, lažje je proti njim uporabiti represivna sredstva vključno z vodnimi topovi.
Ob tej predpostavki je vprašanje, ali si politična elita v državah članicah in funkcionarska elita v Bruslju sploh želita vrnitve v čase, ko so bila pravila vladavine prava nedotakljiva.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
