24. april 1972
24. april 1972
Premiera filma Valter brani Sarajevo
Premiera filma Valter brani Sarajevo
V Skenderiji je bila slovesna premiera novega domačega filma Valter brani Sarajevo. Režiser Hajrudin Krvavac je po scenariju Dj. Lebovića obdelal temo, ki temelji na resničnih dogodkih. V glavni vlogah nastopajo Bata Živojinovič, Rade Marković, Ljubiša Samardžić, Neda Spasojević, Pavle Vujisić, Stevo Žigon idr. Film o legendarnem obveščevalcu Vladimirju Periću-Valterju, je posvečen 30-letnici vstaje jugoslovanskih narodov. V programu je bil že dalj časa, realizirali pa so ga sedaj. Film so posneli v barvah, producent pa je Bosna-film.
V Skenderiji je bila slovesna premiera novega domačega filma Valter brani Sarajevo. Režiser Hajrudin Krvavac je po scenariju Dj. Lebovića obdelal temo, ki temelji na resničnih dogodkih. V glavni vlogah nastopajo Bata Živojinovič, Rade Marković, Ljubiša Samardžić, Neda Spasojević, Pavle Vujisić, Stevo Žigon idr. Film o legendarnem obveščevalcu Vladimirju Periću-Valterju, je posvečen 30-letnici vstaje jugoslovanskih narodov. V programu je bil že dalj časa, realizirali pa so ga sedaj. Film so posneli v barvah, producent pa je Bosna-film.
(po)
(po)
24. april 1972
24. april 1972
Brez novinarjev v Moskvo?
Brez novinarjev v Moskvo?
Partner beograjskega Centroturista moskovski Inturist je sporočil, da na povratno tekmo za pokal evropskih narodov ZSSR-Jugoslavija ne bodo mogli potovati novinarji in nekateri drugi spremljevalci, temveč le igralci in funkcionarji reprezentance. Vzroka iz Moskve niso javili, kaže pa, da so se v ZSSR odločili za ta korak zavoljo nedavne epidemije črnih koz pri nas. Generalni sekretar NZJ Stojkovič je zahteval posredovanje evropske federacije v Bernu. NZJ zahteva, da smejo potovati v Moskvo vsi tisti, ki se lahko izkažejo z rumeno cepilno knjižico.
Partner beograjskega Centroturista moskovski Inturist je sporočil, da na povratno tekmo za pokal evropskih narodov ZSSR-Jugoslavija ne bodo mogli potovati novinarji in nekateri drugi spremljevalci, temveč le igralci in funkcionarji reprezentance. Vzroka iz Moskve niso javili, kaže pa, da so se v ZSSR odločili za ta korak zavoljo nedavne epidemije črnih koz pri nas. Generalni sekretar NZJ Stojkovič je zahteval posredovanje evropske federacije v Bernu. NZJ zahteva, da smejo potovati v Moskvo vsi tisti, ki se lahko izkažejo z rumeno cepilno knjižico.
25. april 1972
25. april 1972
"Gibanje" podpihovali od zunaj
"Gibanje" podpihovali od zunaj
Organi javnega tožilstva na Hrvaškem so zbrali konkretne dokaze o tem, da so tako imenovano množično gibanje v tej republiki zanetili od zunaj, ne doma. Jedro Hrvatske matice in nanj naslonjeno študentsko gibanje sta bila v tesnih stikih s politično emigracijo v tujini. Na raznih zborovanjih in v tiskanem materialu so dobesedno posnemali stališča te politične emigracije.
Organi javnega tožilstva na Hrvaškem so zbrali konkretne dokaze o tem, da so tako imenovano množično gibanje v tej republiki zanetili od zunaj, ne doma. Jedro Hrvatske matice in nanj naslonjeno študentsko gibanje sta bila v tesnih stikih s politično emigracijo v tujini. Na raznih zborovanjih in v tiskanem materialu so dobesedno posnemali stališča te politične emigracije.
25. april 1972
25. april 1972
Brez enega vpisa!
Brez enega vpisa!
Ko načrtujejo srednjeročni razvoj zdravstvene mreže, ki je tesno povezan s kadrovskim vprašanjem, so se v Pomurju srečali s pravim absurdom. Drago Mastinšek je med drugim povedal, da je medobčinski svet ZK poudaril nevzdržen in nemogoč odnos pri omejevanju vpisa na ljubljansko medicinsko fakulteto. Tako se v zadnjih petih letih ni vpisal na fakulteto noben kandidat iz Pomurja; to pa se bo gotovo še kako poznalo pri kadrovskem vprašanju zdravstvene mreže. Znano je, da so številni Pomurci, potem ko so se jim zaprla ljubljanska vrata, vpisali na medicinsko fakulteto v Gradcu.
Ko načrtujejo srednjeročni razvoj zdravstvene mreže, ki je tesno povezan s kadrovskim vprašanjem, so se v Pomurju srečali s pravim absurdom. Drago Mastinšek je med drugim povedal, da je medobčinski svet ZK poudaril nevzdržen in nemogoč odnos pri omejevanju vpisa na ljubljansko medicinsko fakulteto. Tako se v zadnjih petih letih ni vpisal na fakulteto noben kandidat iz Pomurja; to pa se bo gotovo še kako poznalo pri kadrovskem vprašanju zdravstvene mreže. Znano je, da so številni Pomurci, potem ko so se jim zaprla ljubljanska vrata, vpisali na medicinsko fakulteto v Gradcu.
-f
-f
France Popit na Ravnah
Včeraj popoldan je bila v kavarni doma železarjev na Ravnah delovna konferenca organizacije zveze komunistov železarne Ravne na Koroškem. Udeležil se je je tudi predsednik CK ZKS France Popit.
V osrednji točki dnevnega reda - ocena aktualnih političnih vprašanj v tovarni in naloge ZK - so komunisti najprej poslušali poročilo posebne komisije, ki je raziskala vzroke in posledice nedavne prekinitve dela v železarni. Sekretar organizacije zveze komunistov v tej delovni organizaciji Alojz Knez, dipl,.inž. pa je podal oceno političnega položaja v železarni. V razpravi so tovarniški komunisti in gostje govorili predvsem o prekinitvi dela in notranjih odnosih v delovnem kolektivu ter vplivu tržišča na položaj in osebne dohodke delavcev.
Na sliki delovna konferenca organizacije ZK ravenske železarne (od leve): Alojz Knez, Ivan Žagar, France Popit, Ivan Bašnik, Franc Fale in Gregor Klančnik.
(Večer, 25. april 1972)
France Popit na Ravnah
Včeraj popoldan je bila v kavarni doma železarjev na Ravnah delovna konferenca organizacije zveze komunistov železarne Ravne na Koroškem. Udeležil se je je tudi predsednik CK ZKS France Popit.
V osrednji točki dnevnega reda - ocena aktualnih političnih vprašanj v tovarni in naloge ZK - so komunisti najprej poslušali poročilo posebne komisije, ki je raziskala vzroke in posledice nedavne prekinitve dela v železarni. Sekretar organizacije zveze komunistov v tej delovni organizaciji Alojz Knez, dipl,.inž. pa je podal oceno političnega položaja v železarni. V razpravi so tovarniški komunisti in gostje govorili predvsem o prekinitvi dela in notranjih odnosih v delovnem kolektivu ter vplivu tržišča na položaj in osebne dohodke delavcev.
Na sliki delovna konferenca organizacije ZK ravenske železarne (od leve): Alojz Knez, Ivan Žagar, France Popit, Ivan Bašnik, Franc Fale in Gregor Klančnik.
(Večer, 25. april 1972)
28. april 1972
28. april 1972
Odlok
Odlok
Letos bomo imeli, če se ne motim, že 27. "teden borbe proti alkoholizmu" po vrsti. V radiu, televiziji in listih se bodo teden dni pojavljala gesla kot denimo "Alkohol uničuje zdravje", "Alkohol sovražnik našega gospodarstva" in podobno, tu in tam bo nekaj predavanj o škodljivosti alkohola, mesta in vasi bodo preplavili plakati, ki bodo skušali čim nazorneje prikazati kvarne posledice alkoholizma, razdeljenih bo nekaj deset tisoč brošur, skratka, v tistem tednu bomo po Jugoslaviji potrošili nekaj milijonov dinarjev. Uspeh "tedna borbe proti alkoholizmu" bo - to lahko že zapišemo - enak vsem prejšnjim, ali z drugimi besedami: uspeha sploh ne bo!
Letos bomo imeli, če se ne motim, že 27. "teden borbe proti alkoholizmu" po vrsti. V radiu, televiziji in listih se bodo teden dni pojavljala gesla kot denimo "Alkohol uničuje zdravje", "Alkohol sovražnik našega gospodarstva" in podobno, tu in tam bo nekaj predavanj o škodljivosti alkohola, mesta in vasi bodo preplavili plakati, ki bodo skušali čim nazorneje prikazati kvarne posledice alkoholizma, razdeljenih bo nekaj deset tisoč brošur, skratka, v tistem tednu bomo po Jugoslaviji potrošili nekaj milijonov dinarjev. Uspeh "tedna borbe proti alkoholizmu" bo - to lahko že zapišemo - enak vsem prejšnjim, ali z drugimi besedami: uspeha sploh ne bo!
Samo v Sloveniji pa imamo registriranih 80.000 (osemdeset tisoč!) kroničnih alkoholikov. Porazna ugotovitev za našo družbo, za naše zdravstvo, za naše gospodarstvo ... Zdravljenje alkoholikov sodi med najdražja zdravljenja, neredko prav zaradi tega, ker je velik odstotek ozdravljenih alkoholikov povratnikov, to pa pomeni, da prično že po kratkem času znova popivati in morajo kajpak znova na zdravljenje. In vendar menda nikjer v Evropi ne prodajajo alkohola na toliko krajih kot prav pri nas. Konjak,m slivovko, liker ali vino lahko kupimo v sleherni mlekarni. V slaščičarnah vam bodo k torti postregli - če boste zahtevali - z ginom, viskijem ali kako drugo žgano pijačo. Nekdaj tako priljubljene mlečne restavracije lahko danes v večjih mestih iščeš z lučjo ob belem dnevu, manjši kraji pa jih nikoli videli niso. Toliko več je zato mestih točilnic najrazličnejših zadrug z juga in jugovzhoda, prodajaln, kakršnih v drugih evropskih državah skoraj ne poznajo.
Samo v Sloveniji pa imamo registriranih 80.000 (osemdeset tisoč!) kroničnih alkoholikov. Porazna ugotovitev za našo družbo, za naše zdravstvo, za naše gospodarstvo ... Zdravljenje alkoholikov sodi med najdražja zdravljenja, neredko prav zaradi tega, ker je velik odstotek ozdravljenih alkoholikov povratnikov, to pa pomeni, da prično že po kratkem času znova popivati in morajo kajpak znova na zdravljenje. In vendar menda nikjer v Evropi ne prodajajo alkohola na toliko krajih kot prav pri nas. Konjak,m slivovko, liker ali vino lahko kupimo v sleherni mlekarni. V slaščičarnah vam bodo k torti postregli - če boste zahtevali - z ginom, viskijem ali kako drugo žgano pijačo. Nekdaj tako priljubljene mlečne restavracije lahko danes v večjih mestih iščeš z lučjo ob belem dnevu, manjši kraji pa jih nikoli videli niso. Toliko več je zato mestih točilnic najrazličnejših zadrug z juga in jugovzhoda, prodajaln, kakršnih v drugih evropskih državah skoraj ne poznajo.
Prav zares učinkovit ukrep je pred dobrim mesecem uvedla skupščina občine Tržič, ko je sprejela odlok, po katerem je na njenem območju prepovedano točiti in prodajati alkoholne pijače pred 6.30 zjutraj. Z odlokom želijo preprečiti uživanje alkohola delavcem pred odhodom na delo. Edina pripomba k odloku bi bila, da je čas omejitve prodaje alkohola nekoliko nerodno nastavljen: mnogi - predvsem uslužbenci - prično delati ob 7. uri in ti kljub občinskemu odloku pred službo lahko uživajo alkohol. Morda bo zgledu tržiške občine sledila še mariborska mestna skupščina, tej pa bržkone še katera. Seveda pa je vprašanje, ali je najustreznejše, da se s prepovedjo prodaje alkohola do določene ure ukvarjajo prav občinske skupščine. Mar ne bi bilo boljše in enostavnejše, če bi tak odlok sprejela republiška skupščina in bi le-ta veljal potem na področju vse republike Slovenije?
Prav zares učinkovit ukrep je pred dobrim mesecem uvedla skupščina občine Tržič, ko je sprejela odlok, po katerem je na njenem območju prepovedano točiti in prodajati alkoholne pijače pred 6.30 zjutraj. Z odlokom želijo preprečiti uživanje alkohola delavcem pred odhodom na delo. Edina pripomba k odloku bi bila, da je čas omejitve prodaje alkohola nekoliko nerodno nastavljen: mnogi - predvsem uslužbenci - prično delati ob 7. uri in ti kljub občinskemu odloku pred službo lahko uživajo alkohol. Morda bo zgledu tržiške občine sledila še mariborska mestna skupščina, tej pa bržkone še katera. Seveda pa je vprašanje, ali je najustreznejše, da se s prepovedjo prodaje alkohola do določene ure ukvarjajo prav občinske skupščine. Mar ne bi bilo boljše in enostavnejše, če bi tak odlok sprejela republiška skupščina in bi le-ta veljal potem na področju vse republike Slovenije?
Tak republiški odlok, po katerem bi bilo denimo prepovedano prodajanje alkoholnih pijač do 9. ure zjutraj - bi gotovo zalegel več kakor vseh preteklih 27 "tednov borbe proti alkoholizmu"skupaj. Vprašanje pa je - ali ga bomo kdaj dočakali.
Tak republiški odlok, po katerem bi bilo denimo prepovedano prodajanje alkoholnih pijač do 9. ure zjutraj - bi gotovo zalegel več kakor vseh preteklih 27 "tednov borbe proti alkoholizmu"skupaj. Vprašanje pa je - ali ga bomo kdaj dočakali.
Branko Senica
Branko Senica
29. april 1972
29. april 1972
Omejitev v prometu
Omejitev v prometu
Jutri, 30. aprila, začne veljati odredba omejitve prometa v turistični sezoni na cestah 1. in 2. reda. Zato priporočamo gospodarskim organizacijam, da v soboto oziroma v nedeljo ne pošiljajo tovornih vozil na pot, ker bodo izločena iz prometa. V teh dneh lahko vozijo samo tovorna vozila, ki prevažajo hitro pokvarljivo blago, vendar morajo imeti posebno dovoljenje, izdano od občinskega organa, pristojnega za notranje zadeve.
Jutri, 30. aprila, začne veljati odredba omejitve prometa v turistični sezoni na cestah 1. in 2. reda. Zato priporočamo gospodarskim organizacijam, da v soboto oziroma v nedeljo ne pošiljajo tovornih vozil na pot, ker bodo izločena iz prometa. V teh dneh lahko vozijo samo tovorna vozila, ki prevažajo hitro pokvarljivo blago, vendar morajo imeti posebno dovoljenje, izdano od občinskega organa, pristojnega za notranje zadeve.
Iz pisarne UJV Maribor
Iz pisarne UJV Maribor
29. april 1972
29. april 1972
Obnovljen grad Borl
Obnovljen grad Borl
Letovišče grad Borl, ki kot mogoče stražar ždi na skalnati pečini v podvznožju Haloz in se ozira na bližnje Ptujsko polje, je dočakalo prvomajske praznike vse prenovljeno in polepšano. Gostinsko podjetje Haloški biser iz Ptuja je namreč v času zimskega turističnega spanja izredno lepo obnovilo teraso s plesiščem pod gradom, veliko restavracijsko dvorano, točilni prostor, kuhinjo in sanitarije.
Letovišče grad Borl, ki kot mogoče stražar ždi na skalnati pečini v podvznožju Haloz in se ozira na bližnje Ptujsko polje, je dočakalo prvomajske praznike vse prenovljeno in polepšano. Gostinsko podjetje Haloški biser iz Ptuja je namreč v času zimskega turističnega spanja izredno lepo obnovilo teraso s plesiščem pod gradom, veliko restavracijsko dvorano, točilni prostor, kuhinjo in sanitarije.
Poleg obnovljenega gradu so v soboto odprli okoli kilometer asfaltirane ceste, ki vodi do gradu. O tem pomembnem in dolgo pričakovanem odcepu ceste je govoril Tonček Žumbar, upravnik letovišča grad Borl, otvoritveno vrvico pa je prerezal Zdravko Turnšek, predsednik OK SZDL Ptuj. Poleg predstavnikov skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij ptujske občine so se udeležili otvoritvene svečanosti tudi Mitja Vošnjak, jugoslovanski veleposlanik v Avstriji, Lojze Briški, član sekretariata CK ZKS in Miro Bračič, direktor pedagoške akademije v Mariboru. Po novi cesti je prvi zapeljal mercedes veleposlanika Mitje Vošnjaka.
Poleg obnovljenega gradu so v soboto odprli okoli kilometer asfaltirane ceste, ki vodi do gradu. O tem pomembnem in dolgo pričakovanem odcepu ceste je govoril Tonček Žumbar, upravnik letovišča grad Borl, otvoritveno vrvico pa je prerezal Zdravko Turnšek, predsednik OK SZDL Ptuj. Poleg predstavnikov skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij ptujske občine so se udeležili otvoritvene svečanosti tudi Mitja Vošnjak, jugoslovanski veleposlanik v Avstriji, Lojze Briški, član sekretariata CK ZKS in Miro Bračič, direktor pedagoške akademije v Mariboru. Po novi cesti je prvi zapeljal mercedes veleposlanika Mitje Vošnjaka.
/.../ Gead Borl, ki je bil med vojno muičilnica domačih rodoljubov, postaja tako iz leta cv letovse bolj prijetno zatočišče do ačim intujim gostom in start za hitrejši razvoj turizma v idiličnih Halozah.
/.../ Gead Borl, ki je bil med vojno muičilnica domačih rodoljubov, postaja tako iz leta cv letovse bolj prijetno zatočišče do ačim intujim gostom in start za hitrejši razvoj turizma v idiličnih Halozah.
Jože Slodnjak
Jože Slodnjak
3. maj 1972
3. maj 1972
Nadarjeni za kolektivne športe?
Nadarjeni za kolektivne športe?
Zagrebški kolega Zvone Mornar je nedavno tega v Sportskih novostih napisal nekaj spodbudnih besed na rovaš slovenskih športnikov, ki se udejstvujejo v skupinskih športih. Pohvalil je zlasti slovenska prvoligaška nogometna kolektiva, ki se vse bolj uveljavljata, čeprav več ali manj še vedno prevladuje zmotno mnenje, da slovenskim športnikom ustreza le udeležba v športnih panogah, v katerih se lahko uveljavijo kot posamezniki.
Zagrebški kolega Zvone Mornar je nedavno tega v Sportskih novostih napisal nekaj spodbudnih besed na rovaš slovenskih športnikov, ki se udejstvujejo v skupinskih športih. Pohvalil je zlasti slovenska prvoligaška nogometna kolektiva, ki se vse bolj uveljavljata, čeprav več ali manj še vedno prevladuje zmotno mnenje, da slovenskim športnikom ustreza le udeležba v športnih panogah, v katerih se lahko uveljavijo kot posamezniki.
Nista minila dva dneva od te hvalnice, ko sta oba slovenska nogometna prvoligaša zdrsnila še globlje na lestvici in se znašla med najresnejšimi kandidati za izpad. Sicer pa to niti ni najhujše, če vzamemo za osnovo omenjeno pisanje. Zagrebški kolega je namreč pri svoji hvali na račun slovenskega nogometa pozabil upoštevati še malenkost, da v prvoligaških moštvih prevladujejo igralci, ki niso domačini. /.../
Nista minila dva dneva od te hvalnice, ko sta oba slovenska nogometna prvoligaša zdrsnila še globlje na lestvici in se znašla med najresnejšimi kandidati za izpad. Sicer pa to niti ni najhujše, če vzamemo za osnovo omenjeno pisanje. Zagrebški kolega je namreč pri svoji hvali na račun slovenskega nogometa pozabil upoštevati še malenkost, da v prvoligaških moštvih prevladujejo igralci, ki niso domačini. /.../
Z. Vahtar
Z. Vahtar
