28. marec 1972
Zelo drago romanje
Strokovnjaki svetovne zdravstvene organizacije so sicer v začetku tega leta izrazili optimistično mnenje, da bi črne koze utegnile v dveh ali treh letih popolnoma izginiti. Toda ta optimistična napoved v tem trenutku bolj malo pomaga, kajti po 42 letih so nas črne koze, žal, spet obiskale. Uradnih ugotovitev o tem, kdo jih je pravzaprav prvi prinesel k nam, sicer še nimamo, toda kot piše beograjski NIN, so najbolj verjetno priromale v prtljagi muslimanskih romarjev, ki so bili sicer cepljeni, ko so se odpravljali na romanje v Meko, niso pa ubogali navodila, ki ga je že leta 1967 izdal zvezni zavod za zdravstveno varstvo, po katerem se sme iti na romanje v Meko samo z letalom. Ti romarji pa so potovali z avtobusom bitolskega prevozniškega podjetja, se spotoma ustavljali na zakotnih bazarjih v Iraku, kupovali spominke in prinesli s seboj tudi črne koze.
Posledice poznamo. Za 22 ljudi uradno pravijo, da so oboleli, še mnogo več drugih, ki so prišli z njimi v stik, so osamili, dva bolnika sta umrla, uvedena je bila stroga omejitev gibanja na ogroženem področju in Jugoslovane na veliko cepijo. Samo v Beogradu so, kot poroča Tanjug, cepili ob koncu tedna okrog 900.000 ljudi.
/.../ Epidemija črnih koz v kateremkoli kraju Jugoslavije ne more biti stvar le tistega kraja, pokrajine ali republike, marveč je nujno skupen problem. Zato je tudi odgovornost vseh tistih, ki so dolžni bedeti nad našim zdravjem, toliko večja.
Kristina Lovrenčič
28. marec 1972
Od danes: cepljenje proti kozam
Po včerajšnji odredbi republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo bo v prihodnjih sedmih dneh veljalo tudi v Sloveniji obvezno cepljenje proti črnim kozam.
Po posebni uredbi, ki jo je včeraj sprejel republiški sekretariat, bodo v tem prihodnjem tednu cepljeni proti črnim kozam vsi prebivalci razen tistih, ki so bili cepljeni v zadnjem letu dni. Uredba odloča, da bodo brez izjeme cepljeni vsi razen občanov, mlajših od enega leta.
Obvezno cepljenje velja tudi za tiste, ki prihajajo v Slovenijo iz ostalih ogroženih jugoslovanskih območij in republik. Cepljenje ne bo upoštevalo obiskovalcev, ki se bodo izkazali s predpisanimi potrdili o cepljenju proti črnim kozam.
Cepili ne bodo občanov, ki ta čas doživljajo najrazličnejše bolezni. Zlasti velja to za bolnike z vročinskimi obolenji, kožnimi izpuščaji vseh vrst, ledvičnimi obolenji, srčnimi napakami, levkemijo ali hujšo anemijo. Prav tako bodo cepljenja oproščeni bolniki, ki se zdravijo s citostatiki in kortikosteroidi. Cepiti se ne bo treba obolelim na centralnem živčevju, nosečnicam in rekonvalescentom po prebolelih akutnih nalezljivih boleznih.
Obvezno cepljenje proti črnim kozam v Sloveniji bodo opravili zavodi za zdravstveno varstvo in ostale zdravstvene delovne organizacije. Za vse prebivalstvo bo cepljenje brezplačno.
I. V.
28. marec 1972
Turistični kraji obvarovani
Po šestih dneh bivanja v Kopru je strokovnjak svetovne zdravstvene organizacije za črne koze Reinhard Lindner izjavil, da je zadovoljen s prizadevanji naše vlade in prepričan, da bodo kmalu dala rezultate. Naš glavni cilj mora biti čuječnost, je poudaril Lindner. Brž ko odkrijemo izvor infekcije, moramo opraviti 100-odstotno cepljenje vseh sumljivih in njihovega najbližjega okolja. Sta dva koncepta za zatiranje črnih koz. Eden sta izolacija in karantena, čeprav je to že nekoliko zastarela oblika, drugi koncept pa je dinamičen, je v odkrivanju bolezni in soočanju s položajem. Karanteno so opustili, ker daje lažni občutek varnosti. V načelu ne verjamem, da na epidemijo vpliva kroženje blaga. Bolezen prenaša le bolnik. Bolezni ni moč prenesti z blagom, knjigo ali prek zdravega človeka.
Predvsem moram reči, pravi Lindner, da epidemija ne ogroža vse Jugoslavije, marveč samo nekatere dele države, ki so v vladnih poročilih jasno označeni. Za sedaj moremo reči, da so kraji, ki jih tuji turisti največ obiskujejo, predvsem jadranska obala, povsem obvarovani.
Upati je, da se ob cepljenju čez štiri tedne prekine prenašanje bolezni, kar pomeni, da bi štiri tedne po poteku tega časa območje razglasili za zdravo in črtali s seznama okuženih.
28. marec 1972
Odpovedane športne prireditve
Izvršni odbor zveze organizacij za telesno kulturo Beograda je zahteval obvezno cepljenje vseh dejavnih športnikov v Beogradu in tistih, ki pridejo z njimi v stik, ter priporočil, da odpovedo vsa športna tekmovanja do 10. aprila letos. V Beogradu so cepili milijon prebivalcev, cepijo tudi v Vojvodini, Makedoniji, Bosni in Hercegovini in Črni gori. Na Hrvaškem za zdaj še ne cepijo, ker pravijo, da ni bilo nobenega sumljivega primera. Po sporočilu zveznega štaba je cepiva v vsej državi dovolj.
1. april 1972
Najnovejše o epidemiji
Štab za zdravstveno zaščito prebivalstva pred črnimi kozami je izdal včeraj sporočilo, v katerem pravi:
"Od začetka epidemije črnih koz pa do 31. marca 1972 ob 17. uri, je bilo naslednje skupno število obolelih: v SAP Kosovo je obolelo 94 oseb, 13 pa jih je umrlo. V Beogradu je zbolelo 30 ljudi, umrlo jih je 5, v Čačku je bilo 10 obolelih, ena oseba je umrla, od dveh obolelih v Novem Pazarju pa je eden umrl. V Brešnici sta obolele dve, v vasi Trnjan v požarevski občini in v Plavem v Črni gori pa po ena oseba."
1. april 1972
Direktor Gorenja odstopil
Generalni direktor tovarne gospodinjske opreme Gorenje Ivan Atelšek je včeraj zjutraj izročil predsedniku centralnega delavskega sveta pismeno sporočilo, da odstopa s položaja generalnega direktorja. Odstop utemeljuje s tem, da zaradi vpliva zunanjih dejavnikov ne more še naprej zagotoviti uspešnega razvoja podjetja. Sporočilo o odstopu je generalni direktor izročil tudi predsedniku občine in sekretarju občinskega komiteja.
Vest, da odstopa generalni direktor enega najuspešnejših jugoslovanskih podjetij, je presenetila Velenjčane, pa tudi Celjane, ki so včeraj za to novico zvedeli na posvetu medobčinskega sveta zveze komunistov.
Atelšek, ki je tudi poslanec republiške skupščine, je kot direktor Gorenja od vsega začetka največ pripomogel k temu, da se je ta tovarna dobesedno iz nič razvila v moderno velepodjetje, ki za letos načrtuje že nad dve milijardi dinarjev celotnega dohodka in ki se je z izvozom in industrijsko kooperacijo že krepko uveljavilo na evropskem tržišču. Sodeč po kratki obrazložitvi, gre pri odstopu le za zunanje okoliščine. Samo podjetje namreč svoje proizvodne naloge v redu izpolnjuje, pa tudi notranjih konfliktov ni bilo. Zdaj je še težko reči, ali se bodo dale te zadeve, o katerih podrobnosti ne vemo, urediti tako, da bi generalni direktor svojo odločitev umaknil.
3. april 1972
Okrnjeni vijoličasti
Nekaterih igralcev NK Maribor se je cepivo prijelo, nekaterih pa ne; to so ugotovili na treningu v soboto dopoldne. Tisti, ki so imeli vročino ali se niso najbolje počutili, so počivali, drugi so vadili. Na ponovno cepljenje pa bodo morali vsi, ki jih prvo cepljenje ni zaščitilo. Slišati je, da imajo podobne probleme tudi pri nekaterih drugih prvo- in drugoligaških klubih, in zato ni nemogoče, da bodo odpadle vse prvenstvene tekme tudi prihodnjo nedeljo.
Po vsej Jugoslaviji so in bodo odpadle vse športne tekme. Izjemni položaj malce spravlja v zadrego tudi časnike, ki posvečajo v ponedeljskih številkah prostor aktualnim dogodkom. Športna redakcija RTV Ljubljana je včeraj v radijskem športnem popoldnevu gostila predstavnika vijoličastih Klančnika in Horjaka, poslušalci pa so jima lahko postavljali vprašanja. Predvsem so spraševali, ali bo moštvo izpadlo iz prve lige. Odgovori nogometašev so bili polni optimizma.
(Večer, 3. april 1972)
