4. april 1972
Hladna napoved
Sedaj ko se vsa Evropa prijetno greje po nenavadno mili zimi, danski znanstvenik Willy Dansgaard napoveduje skoraj ledeno dobo za prihodnjega pol stoletja. Po njegovih računih si lahko obetamo močne in dolge zime vse do 20. ali 30. leta prihodnjega stoletja, potem pa nove otoplitve.
/.../ Profesor Dansgaard je utemeljil napoved o hladnem podnebju na proučevanju 7500 kosov grenlandskega ledu iz globine več kot 1,3 km. To bo pomagalo arheologom in zgodovinarjem, da pojasnijo upadanje in vzpone človeških kultur, ki so bile pogosto povezane s spremembami klime. Žal polarni led ne daje obvestil o vremenu v prihodnje. Kljub temu danski profesor Dansgaard vztraja pri svoji napovedi, da bomo v prihodnjih petih desetletjih deležni občutne ohladitve.
4. april 1972
Trikrat smrtna kazen
Okrožno sodišče v Sarajevu je obsodilo na smrt z ustrelitvijo vse tri povzročitelje hudega zločina v Zenici, ko so 14. februarja letos zverinsko ubili 11-letnega Bruna Čaliča. Dragomir Bajčeta, ki je izvršil zločin, je obsojen na najtežjo kazen zaradi uboja iz koristoljubja, Višnja Pavlovič zaradi uboja v brezobzirnem maščevanju, Rajko Pavlovič zaradi načrtnega podpihovanja k zločinu.
Zločinu v Zenici bi težko našli primerjavo. Rajko Pavlovič in njegova žena Višnja sta se hotela maščevati očetu umorjenega dečka Stipi Čaliču. Ta je lani do smrti povozil Pavlovičevega sina. Je poklicni šofer, pri nesreči, za katero je preiskava ugotovila, da zanjo Stipe Čalič ni kriv, se je odklopila prikolica kamiona in povozila Pavlovičevega otroka.
Obtoženi so razsodbo sprejeli razburjeni. Bajčeta se je zgrudil, Višnja Pavlovič je jokala, Rajko Pavlovič pa se je ves tresel, ker je pričakoval le zaporno kazen. Toda sodišče je ocenilo, da je on pobudnik zločina, in ga obsodilo na smrt.
Srečno pot, pionirji!
Izpred osnovne šole pri Lovrencu na Pohorju je včeraj dopoldne krenila deseta jubilejna Kurirčkova pošta (na sliki). Lovrenški pionirji so ob tej priložnosti pripravili bogat kulturni program, v katerem so obudili spomin na številne pionirje - kurirje. Pri Lovrencu so 15. septembra 1944 odprli prvo partizansko šolo, v kateri je učiteljevala Marija Kos, ki je včeraj pozdravila pionirje in goste. Jubilejno Kurirčkovo pošto z najboljšimi željami predsedniku Titu za 80. rojstni dan je pionirju Andreju Kazjaku predal Tone Ulrih-Kristl in zaželel srečno pot vsem kurirjem.
(Večer, 4. april 1972)
5. april 1972
Pozor: važno opozorilo vsem cepljenim
Cepljenje proti kozam je uspešno le takrat, če se cepivo res tudi prime. Zato je potrebno vsako cepljeno osebo med 4. in 8. dnem po cepljenju kontrolirati in po potrebi cepljenje ponoviti.
Vsak, ki je bil cepljen, se mora torej v naslednjih dneh javiti na kontrolni pregled. V gospodarskih organizacijah bodo ti pregledi v organizacijah sami in bodo delavci zanje zvedeli tam. Prav tako pa bodo po razporedu, ki bo objavljen v Večeru, tudi na vseh cepiščih krajevnih skupnosti.
Šolske otroke kontroliramo po šolah, nujno pa pozivamo vse starše predšolskih otrok, da se v naslednjih treh dneh oglase na tistem cepišču, na katerem so bili cepljeni.
Uprava zdravstvenega doma Maribor
6. april 1972
Morajo igrati!
Včeraj opoldne so bili v Ljudskem vrtu šokirani: iz Beograda je prišla vest, da je tekmovalna komisija združenja prvoligašev sklenila, da se mora odigrati 24. kolo v nedeljo, 9. aprila. Odbili so prošnje Maribora, Sarajeva, Hajduka, Vardarja in niškega Radničkega za preložitev srečanj. Obrazložitev tekmovalne komisije: v nasprotnem ne bi mogli v redu izpeljati prvenstva do konca, zmeda bi nastala pri športni napovedi, razen tega pa so imeli klubi 14 dni čas, da so cepili svoje nogometaše in sedaj ne morejo upoštevati posledic zaradi cepljenja.
Pri NK Maribor so seveda ogorčeni. Tajnik Bojan Ban nam je pokazal dopis združenja prvoligašev, v katerem je med drugim omenjeno, da lahko klub zaprosi za preložitev tekme, če sta bila vsaj dva igralca ponovno cepljena. Ta dopis so prejeli prejšnjo soboto. Pri vijoličastih so morali vdrugič na cepljenje v torek Krajnc, Horvatič, Bradvič, Ražič, Grbavac, Dautovič, Klančnik in Petrič, torej skoraj popolna enajsterica. Vročino imata tudi Horjak in Vabič, prekinjene so bile priprave na motelu.
Do nedelje bodo čutili reakcijo tisti, ki so bili cepljeni v torek in kako torej sestaviti ekipo za zelo pomemben obračun z niškim Radničkim? Vodstvo NK Maribor bo storilo vse, da bi dosegli preložitev z argumentom, da nogometaši niso mogli biti cepljeni prej, ker so se šele v torek, 28. marca zvečer vrnili iz Banja Luke, oziroma Siska. Torej niso imeli toliko časa kot Beograd, Partizan in niški Radnički, ki so opravili vakcinacijo že pred 26. marcem.
Kaže, da je na tekmovalno komisijo vplival zvezni kapetan Boškov, ki se boji, da ne bi prišlo do zapletov zavoljo priprav reprezentance, vendar dvomimo, da bi postopal tako, če bi bila prizadeta njegova Vojvodina. Za Maribor pa je srečanje z niškim prvoligašem izrednega pomena, saj bi morebitni poraz pokopal vse upe za rešitev.
Bogo Skalicky
7. april 1972
Črne lise v založništvu
Prevajalec Janko Moder je ta teden v pogovoru na televiziji rekel med drugim tudi to, da se mu zdi izbiranje književnosti za prevode v slovenščino neenakomerno in nenačrtno. Po njegovih besedah je slovenska založniška politika kampanjska in večkrat komercialno poudarjena, kar pomeni, da se nekaj časa odloča, na primer, za izdajanje kuharskih knjig, potem za umetno zgodovinske izdaje in nazadnje za leksikalna dela.
Besede znanega prevajalca nedvomno držijo, še bolj, če pomislimo, da je z njimi hotel pokazati na črne lise v slovenskem založništvu. Ni namreč dvoma, da je v svetovni književnosti še niz del, ki bi terjala prevod v slovenščino, saj so sestavina splošnega literarnega znanja in splošne kulturne razgledanosti. Toda založbe se za tako "skrito" književnost nerade zanimajo, ker se preprosto bojijo, da bodo poslovale z izgubo.
Ko smo pred časom brali, da namerava kulturna skupnost posegati tudi v literarne programe založb, bi si zdaj mislili, da bi bilo "poseganje" pametno in opravičljivo le v primeru, ko gre za omenjene črne lise. Navsezadnje pa bomo morali opraviti še veliko delo v domači književnosti: gre za prevod vseh knjig Valvazorjeve Slave vojvodine Kranjske, ki jo zdaj poznamo le v odlomkih in priredbah.
Vili Vuk
8. april 1972
Ogledalo ni krivo
"Svoboda javne besede je eno bistvenih meril za človekovo svobodo v družbi, take besede pa ne more biti brez odgovornega, družbeno angažiranega, a svobodnega novinarstva... Brez resnične svobode novinarskega ustvarjanja ne moremo govoriti o resnični odgovornosti... Zadnji dogodki, ki so tako zelo zaostrili nekatere družbene odnose in sprožili mnoge razprave o vlogi novinarstva v družbi, so dokazali, da je treba družbo zavarovati pred neodgovornim, družbeno škodljivim novinarstvom, hkrati pa tudi novinarstvo pred posameznimi skupinami, ki kaj rade nastopajo v imenu družbe." Te misli iz uvodne besede predsednika društva slovenskih novinarjev Slavka Beznika so značilne za razpravo o včerajšnjem izrednem občnem zboru društva, ko so govorili o temi "Slovenski novinarji in sedanji politični trenutek". Tako so Marjan Legan, Franc Svetel, Boštjan Pirc, Anton Miklavčič in Janez Sever opozarjali na pritiske in celo grožnje, ki so jim izpostavljeni novinarji področnega in lokalnega tiska, izhajali pa so iz prispodobe, ki jo je v svoji razpravi omenila Mojca Murko: da namreč običajno kritiziramo tistega, ki drži ogledalo, ne pa podobe v zrcalu.
Novinarji so na svojem izrednem občnem zboru še spremenili in dopolnili društveni statut. Ta sedaj daje večji poudarek delovanju aktivov, poverjeništev in sekcije in se prilagaja spremembam zaradi večje samostojnosti društva.
M. B.
8. april 1972
Charliejeva kratka vrnitev
Po dvajsetletni odsotnosti je Charlie Chaplin (83) te dni spet stopil na tla ZDA. Po dopustu na bermudskem otočju je s soprogo Oono prispel v New York. V ZDA so ga navdušeno sprejeli. Te dni mu bodo izročili častnega oskarja.
Charlie Chaplin je 1952 zapustil ZDA, ker ga je senator McCarthy javno proglasil za "sovražnika ZDA". Odtlej živi z družino v Švici.
