2. julij 1973
Cena časnikov
SPOROČILO POSLOVNEGA ZDRUŽENJA ČASOPISNIH PODJETIJ
Izdajatelji časopisov so upoštevali kritičen položaj pri oskrbi z roto papirjem domače proizvodnje in sprejeli mnenje, da je zahteva proizvajalcev tega papirja za višje cene upravičena, zato so 29. junija sklenili, da podpišejo samoupravni sporazum o podražitvi roto papirja od 1. julija letos od 2,90 na 3,40 din za kilogram. Ta zadnja podražitev osnovne surovine, poleg vseh dosedanjih podražitev v zadnjih letih poštnih storitev, energije, transporta in vseh drugih stroškov poslovanja, je tolikanj poslabšala gmotni položaj časopisnih hiš, da ne morejo več normalno poslovati in zagotoviti rednega izhajanja časnikov. Ker so v najtežjem gmotnem položaju prav politično informativni dnevniki, vidijo izdajatelji pravo in trajno rešitev le v družbenem dogovoru, s katerim bi določili ceno dnevnikov in osnovnih reprodukcijskih materialov in storitev.
Združenje ugotavlja v sporočilu, da so družbenopolitične skupnosti doslej zelo malo storile za izboljšanje gmotnega položaja tiska, da pa je zadnja podražitev papirja privedla vse izdajatelje časnikov v Jugoslaviji v položaj, ko brez družbene pomoči ne morejo več pokrivati izgub pri izdajanju dnevnikov. Edini izhod vidijo v nujni zagotovitvi ustreznih regresov, oprostitvi plačila prispevkov in davkov ali pa v dotacijah. Zavoljo povečanih poslovnih stroškov je negativna razlika med proizvodno in prodajno ceno dnevnikov najmanj 50 par pri izvodu. Če se družba ne bo hitro lotila urejanja gmotnega položaja informativno političnega tiska, bodo izdajatelji časnikov prisiljeni podražiti časnike za 50 par, čeprav vedo, da za to ni pravi trenutek.
Budućnost - Maribor 3:3
Še nikoli do zdaj se vijoličasti niso tako veselili uspeha kot tokrat v Titogradu. Več kot 180 minut napora je bilo potrebnih, da smo dobili boljšega nasprotnika, ki bo zastopal mariborski nogomet v odločilnih srečanjih za ponoven vstop v I. zvezno ligo. Herbert Vabič je bil heroj titograjskega srečanja, saj se je le po njegovi zaslugi Maribor uvrstil v naslednje kolo kvalifikacij.
(Večer, 2. julija 1973, D. Modrinjak)
3. julij 1973
Pol Slovenije pred televizorjem
Po najnovejših podatkih, zbranih v začetku maja, imamo v Sloveniji že 304 tisoč televizijskih sprejemnikov, kar bi pomenilo, da pride okrog šest prebivalcev na en televizor. To je včeraj povedal novinarjem novi direktor ljubljanske televizije Dušan Dolinar na tiskovni konferenci RTV Ljubljana, na kateri so volilni programski gospodarski in televizijski delavci RTV Ljubljana seznanili slovenske časnikarje z uspehi in težavami slovenske TV.
Eksperimentalno televizijo smo v Slovenji uvedli leta 1958. Do leta 1972 se je oddajanje njenega programa povečalo od 231 ur v letu 1959 na 2261 ur v letu 1972. Minutaža oddaj se je povečala za v zadnjih desetih letih celo za šestkrat. To je celo za svetovne razmere silovit razmah televizije, saj računajo, da ima naša televizija že 1,2 milijona gledalcev in da gleda vsakovečerni slovenski TV dnevnik okroglo 840 tisoč ljudi ali tako rekoč polovica Slovencev sedi vsak večer ob osmih pred televizorjem.
Takšen razmah televizije na Slovenskem pa ima tudi svoje senčne strani. Dolinar je rekel, da se je slovenska TV doslej razvijala predvsem količinsko, premalo pa kakovostno, zato je zdaj prva naloga televizijskih delavcev v Sloveniji kakovostno poglobiti in intenzivirati vse programe TV. Za to nalogo pa ima ljubljanska TV še premalo ljudi, tehnikov in prostorov, zato pospešeno dokončujejo novi RTV center, ki bo z najsodobnejšo opremo veljal 39 milijard starih dinarjev. Podražitev TV naročnine je bila po dokazovanju ljubljanskih vodilnih delavcev zato nujna, ker reklame na TV ne morejo širiti v nedogled, dotacij ne dobijo, ostali lastni dohodki pa tudi več niso mogli pokriti izdatkov. Več o tiskovni konferenci bomo še poročali. F. FORSTNERIČ
3. julij 1973
Bodo borovnice izginile?
Letošnja letina borovnic dobro kaže, dobro pa je obrodil tudi ribez in kmetje so že pričeli z obiranjem, tega pa so se lotili tudi v zadružnih nasadih radeljske občine. Toda po dveletnem dokaj urejenem odkupu se letos zopet pojavljajo motnje, ki jih trenutno ne zna nihče rešiti. Nobena od prodajaln kmetijskih zadrug namreč še vedno nima zagotovljenih cen niti kupcev.
Tako so v trgovini KZ v Vuzenici pričeti odkupovali kar na svoj riziko in plačujejo borovnice, ribez in gobe po 10 dinarjev za kilogram z dogovorom, da bodo nabiralcem priznali kasneje ustrezno razliko, če bo dosežena boljša odkupna cena. Poznana je resnica, da je marsikdo ob bogastvu reven. ln takšni smo, kakor kaže, tudi mi. Tradicija je, da pobiramo gozdne sadeže. Samo lani je bilo na tem območju zbranih nad 20 ton borovnic, gob in drugih gozdnih sadežev in tudi to predstavlja dohodek ljudi, predvsem otrok. Bomo letos vse to zavrgli?
5. julij 1973
Nixon pomišljal na odstop
Predsednik ZDA Nixon je razmišljal o tem, da bi odstopil kot šef države zavoljo škandala ob aferi Watergate. To je povedala njegova hčerka Julie Nixon Eisenhower novinarjem. Preiskavo so skušali potlačiti visoki funkcionarji Bele hiše in družina je svetovala Nixonu, naj ne odstopi, ker bi to pomenilo priznati, da je slabo ravnal.
5. julij 1973
Tito o Sutjeski
Naredili so dober film in jaz sem zadovoljen, je dejal predsednik Tito takoj po predsinočnji projekciji filma Sutjeska na Tjentištu, prav na kraju, kjer so bile krvave bitke za preboj skozi sovražnikov obroč. Film sem gledal že drugič, je dodal tovariš Tito. Svoje vtise sem povedal avtorjem filma, sicer pa bodo lahko gledalci najbolje povedali. In kaj je povedal predsednik Tito avtorjem filma: film je dober, odličen, jaz sem zadovoljen in vi ste lahko zadovoljni. So nekatere stvari, ki bi jih bilo moč tudi drugače rešiti, vendar ne gre za nič večjega.
V filmu je podanih precej posamičnih dram, individualnih tragedij, je mnogo človeškega. Vidi se, kako so ljudje umirali, da bi rešili druge. Humana stran filma je močna. So čudoviti prizori. Slika je izredna. Glasba je lepa, mirna, dostojanstvena. Takšna, kot tudi ustreza našemu boju, žrtvam in trpljenju.
Predsednik Tito je posebej poudaril, da mu je všeč, ker film odraža celotno našo epopejo. Mislim, da ga bodo dobro sprejeli pri nas in zunaj.
6. julij 1973
Višji osebni dohodki učiteljem
Na včerajšnji seji občinske skupščine občine Slovenj Gradec so se odborniki spoprijeli z najvažnejšimi problemi tega območja. Najprej so razpravljali o osnutku srednjeročnega razvoja občine in ugotovili, da morajo delovne organizacije določene plane korigirati, da bo omogočen smelejši in realnejši razvoj občine.
Po samoupravnem sporazumu so sklenili dvigniti občinski samoprispevek z 1,5 odstotka na dva odstotka, kar bo v petih mesecih zneslo še 1.078.000 dinarjev dodatnih sredstev. Ta dogovor je od 40 podjetij podpisalo že 28, 11 jih še bo, eno podjetje pa je to odklonilo.
Dela v zvezi s komunalno ureditvijo slovenjegraške občine so v teku. Nekatera sredstva iz tega sklada bodo začasno vložili v izgradnjo nujno potrebne posebne šole, ki trenutno predstavlja enega največjih problemov v občini.
/.../ lz poročila o delu temeljne izobraževalne skupnosti so bili razvidni glavni problemi, ki tarejo prosveto. Predvsem gre za pomanjkanje finančnih sredstev, posledica tega pa sta huda prostorska stiska in osip učiteljev (45 odst.), ki je posebno problematičen v višinskih predelih. Rešitev vidijo v povišanju osebnih dohodkov, zato so sprejeli sklep o popravku samoupravnega sporazuma, s čimer je namenjeno prosveti še 20 odst. denarja in približno za toliko bi se v drugem polletju dvigali osebni dohodki. Pereč je tudi stanovanjski problem učiteljev, ki pa se bo delno rešil z realizacijo odloka o zazidalnem načrtu S-8, ki je bil sprejet na včerajšnji seji občinske skupščine. S tem bo mesto dobilo novo stanovanjsko četrt s 1055 stanovanji v 52 stanovanjskih objektih in 47 individualnih stanovanjskih hiš. A. Černivec
7. julij 1973
Tito podaril 850 knjig
Pred nedavnim je predsednik republike Tito kot osebni prispevek Kozjanskemu podaril iz lastne knjižnice osnovni šoli v Podčetrtku 850 knjig, ki so jih napisali najboljši jugoslovanski pisatelji in strokovnjaki. Učenci in tudi občani v Podčetrtku so darilo z veseljem sprejeli. ii
7. julij 1973
Opera v celjskem parku
PRIČAKUJEJO VEČ TISOČ LJUDI
Danes zvečer ob 20. uri bo v celjskem mestnem parku gostovala Ljubljanska opera s Savinovim Matijem Gubcem. Pričakujejo, da si bo operno predstavo, ki govori o velikem slovensko-hrvatskem kmečkem puntu, ogledalo več tisoč ljudi. Vstopnice so izredno poceni — po deset din. Operna predstava na prostem v parku sodi tudi v okvir praznovanja 400-letnice velikega punta in je prva prireditev ob letošnjem celjskem občinskem prazniku. Organizator prireditve je olepševalno in turistično društvo, finančno pa je gostovanje podprla tudi kulturna skupnost. Naslovno vlogo bo igral Danilo Merlak. Opero Matija Gubec so v Celju že enkrat uprizorili, in sicer pred 35 leti (leta 1938), Risto Savin pa jo je napisal pred 50 leti. jv
