Pred 50 leti v Večeru: Klopi na verige!

Ali je v tem mestu zares treba vsako količkaj vredno javno napravo prikovati z verigami pred novodobnimi vandali?

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
14. marec 1972

Volitve v džungli

Že od druge polovice februarja kroži nekaj ekip iz Avstralije po pragozdu Nove Gvineje, da bi v naseljih domačinov uredile volišča. Tako naj bi Papuanci in še nekatera plemena, ki še love človeške lobanje, prvič volila. Seveda so ekipe dobro oborožene...

Pravijo, da je predvolilna agitacija zelo preprosta. Agitator pokaže volivcem zarjaveli ključ in ga predstavi kot "edini, s katerim se lahko odpro vrata parlamenta". Ker odločajo o usodi države najboljši, je treba zaupati ključ parlamenta najboljšim...

Pokrajinski parlament Nove Gvineje bi imel tudi možnost razglasiti neodvisnost papuanskega dela otoka. Vendar tri največje avstralske stranke ne agitirajo v tem smislu. Zavzemajo se za nadaljevanje kolonialnega položaja, ker imajo strankini voditelji od tega pač korist.

14. marec 1972

Kako s škodljivimi plini?

Na Ravnah je bil na pobudo sveta gozdnih posestnikov pogovor med zasebnimi kmeti in predstavniki železarne o škodi, ki jo le-ta povzroča na okoliških gozdovih. Vodil ga je direktor gozdnega obrata Ravne Jože Logar, železarno sta zastopala sekretar Adolf Cigler in vodja oddelka za nove gradnje Jože Kert, izmed 127 prizadetih kmetovalcev pa jih je prišlo kar 72.

Takoj v uvodu je Jože Logar poudaril, da ni namen pogovora pogovarjati se zgolj o škodi, ki so jo v zasebni kmetje doslej utrpeli, marveč opozoriti tudi na širši vpliv škodljivih plinov. Bistvo tega problema namreč ni le povrniti škodo, treba bo poiskati poti, kako odpraviti strupene pline iz našega bodočega življenja. Potem je še povedal, da trije izmed prizadetih kmetov tožijo železarno in da proces traja že skoraj dve leti, trajal pa bo verjetno še nekaj mesecev, ker imajo izvedenci različno mnenje o krivdi železarne.

Sekretar železarne Adolf Cigler je zatem dejal: "Železarna je močno zainteresirana, da se tožbe teh treh kmetov čimprej rešijo in da se ugotovi, kolikšna je naša krivda. Sodišče namreč do sedaj še ni ugotovilo izključnega krivca. Mi del krivde priznavamo, in sicer menimo, da je naš delež pri škodi 40 odstotkov, rudnik Mežica povzroča 30 odstotkov škode, za drugih 30 odstotkov pa so krivi dimniki centralnih kurjav. Ko bo torej sodišče ugotovilo delež naše krivde, bomo takoj povrnili škodo, povedati pa moram, da tudi mi želimo odstraniti te pline in smo zato v čistilne naprave vložili že mnogo denarja in ga bomo tudi v bodoče. Poleg tega smo pripravljeni pomeniti se o povrnitvi škode tudi s tistimi kmetovalci, ki nas ne tožijo in zato smo danes tukaj."

Drugi predstavnik železarne Jože Kert je govoril o čistilnih napravah in povedal, kako težko jih je nabaviti in koliko stanejo. Povedal je tudi, da zakon takšne naprave sicer predpisuje, vendar ni nikjer zapisano, kolikšno količino strupenih snovi zmorejo te naprave odstraniti. Železarna bi torej lahko, da bi zadostila predpisom, kupila naprave slabše kvalitete in s tem prihranila denar. Vendar pa je njihova želja, da bi ljudje v Mežiški dolini živeli v čistem in zdravem zraku.

/.../ Kmetovalci so izrazili veselje, da je železarna končno pripravljena pogovarjati se o poravnavi škode, in menili, da bi ne bilo primerno, če vseh 127 kmetovalcev toži železarno. Zato so ob koncu pogovora ustanovili poseben odbor, ki naj naveže stike z železarno in se dogovori o poravnavi škode. Čez dva meseca pa se bodo sestali, in če železarna do takrat ne bo dala jasnega odgovora, bodo kmetje tožili.

T. Ivič

Danilo Škofič
15. marec 1972

Protest

Izvršni odbor skupnosti študentov MVZ protestira proti ravnanju direktorja ČP Mariborski tisk Borisa Godine, saj meni, da je bilo dne 2. marca 1972 zadržanje distribucije 7. številke študentskega lista Katedre povsem samovoljno ravnanje, zakaj tovariš Godina nima za tovrstne posege, ki so v nasprotju z osnovnimi načeli demokratičnega socializma, prav nobenih pooblastil in kompetenc.

S tem dejanjem je bila povzročena dokajšna politična škoda, kajti po mestu so se ta dan širile govorice, da je bil študentski list "zaplenjen".

Za IO SS MVŽ Emilijan Kožar, predsednik

Pojasnilo

Izvršilni odbor ČP Mariborski tisk je na svoji seji 14. marca 1972 ugotovil, da je direktor podjetja tovariš Boris Godina dovolil izdajo 7. številke študentskega lista Katedra potem, ko je opravil konzultacijo z javnim tožilstvom. Omenjeno zadržanje distribucije pomeni, da je postopek trajal nekaj ur. Izvršilni odbor ugotavlja, da je direktor ravnal v skladu s pooblastili in kompetencami, ki mu jih daje zakon in ki so v tem primeru v skladu z načeli naše demokratične ureditve.

16. marec 1972

Šoštanj 3 daje elektriko

Včeraj ob 15. uri in sedmi minuti je začela poskusno obratovati elektrarna Šoštanj 3, oziroma točneje: v tem trenutku je začela dajati prve kilovatne ure v električno omrežje. Za začetek so uravnali naprave na moč 120 megavatov. Povedali pa so, da jo bodo že danes preizkusili tudi z obremenitvijo 250 megavatov. Instalirana moč elektrarne znaša 275 megavatov.

Vključitvi elektrarne v obratovanje je prisostvovalo okrog 30 domačih in nemških inženirjev in tehnikov, kot gosta pa sta bila tudi predsednik občine Nestl Žgank in predsednik občinske konference SZDL Martin Primožič.

Elektrarna Šoštanj 3 ima doslej največji turboagregat na Slovenskem, dajala pa bo lahko več kot milijardo kWh električne energije na leto. Z vključitvijo te elektrarne slovenskemu gospodarstvu dve alitri leta ne bo manjkalo elektrike, najbrž bomo sprva po potrebi lahko tudi kaj izvažali.

Z gradnjo elektrarne so pričeli spomladi 1969, pogodbeni rok pa je bil oktober 1971. V Šoštanju trdijo, da je bil ta rok zelo napet in da so pričeli obratovati še vedno prej kot pri podobnih objektih marsikje na Zahodu. Do zakasnitve je prišlo predvsem zaradi zamud nekaterih dobaviteljev.

Janko Volf

17. marec 1972

Sramotne verige

Kaj bi si le mislil Šved, Švicar ali Finec, če bi zagledal to, kar smo videli mi te dni ob prvem spomladanskem sprehodu skozi mestni park v Mariboru? Klopi v parku so prikovane k tlom z verigami! Mestni upravljalci parkov so storili povsem prav, čeprav neradi: gotovo so jih samo bridke izkušnje pripeljale do tega, da so v beton pod klopmi vzidali jeklene zanke in nanje na vsaki strani dobesedno z verigo pripeli klop. Zakaj so morali storiti tako, ni dvoma: nepridipravi, ki temu mestu povzročajo toliko sramotnih preglavic, najbrž odnašajo klopi iz parka. Naj ste, spoštovani bralci, hodili skozi parke na Vzhodu ali na Zahodu, tega najbrž niste videli še nikjer na svetu, da bi morali klopi prikovati k tlom, da bi jih zavarovali pred tatovi.

Res prave verige sramu in nekulture določenih skupin ljudi v tem mestu. Sicer pa nas lahko oblije sram tudi ob pogledih na telefonske slušalke v javnih govorilnicah. Če jih z verigo ali jekleno vrvjo ne privežemo, nam jih potrgajo in ukradejo s telefoni vred. Tako so že večkrat potožili pri PTT in dodali, da jim suroveži kradejo ali poškodujejo telefonske naprave v javnih govorilnicah kljub verigam! Ali je v tem mestu zares treba vsako količkaj vredno javno napravo prikovati z verigami pred novodobnimi vandali?Ali skupinam ljudi - saj sploh ne vemo, kdo so in v kakšno "kategorijo" sodijo - ki pustošijo v nočnih urah po našem mestu, res ni mogoče stopiti na prste in jih vsaj nekaj enkrat izslediti in primerno kaznovati v svarilo njihovim, kot kaže, kar številnim pajdašem?

-ra

18. marec 1972

Narobe svet

Kakšna presenečenja lahko pripravi spremenjeni priključek električnih faz, so se v torek prepričali delavci in pacienti na rentgenološkem oddelku mariborskega zdravstvenega doma. Po jutranjem izpadu električne energije so ob 9.15 tok spet dobili.

Rentgenološke delavce pa je čakalo precejšnje presenečenje. Le naključje je hotelo, da ni prišlo do kakšnih večjih napak ali celo nesreče. Po ponovni priključitvi na električno omrežje so se namreč vsi elektromotorji, ki poganjajo moderni rentgenski aparat, zaradi zamenjanih faz vrteli v nasprotno smer. To je na oddelku povzročilo preplah. Vsi kontrolni instrumenti so zbezljali. Miza, na katero polagajo paciente, se je premikala v nasprotno smer.

Hitra intervencija osebja in Elektra Maribor je preprečila večjo škodo na aparaturah. V primerjavi z vrednostjo celotnega aparata je namreč nastala škoda manjša. Okvara je povzročila, da v torek na tem oddelku niso mogli pregledovati pacientov. Zanimivo so to dopoldne v zdravstvenem domu delovale tudi črpalke centralne kurjave. Namesto da bi vodo potiskale v cevi, so jo iz njih črpale.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta