14. avgust 1972
Močna pobuda neuvrščenih
Ministrska konferenca neuvrščenih je v Georgetownu končala delo, potem ko je sklenila, da bo na bodočem vrhu nevezanih v Alžiru predlagala določeno institucionalizacijo gibanja neuvrščenih. Predlagajo, da bi bila četrta konferenca šefov držav in vlad prihodnje leto, datum še ni določen, bo pa v Alžiru.
Po anketi agencije AFP ocenjuje večina udeležencev konferenco v Georgetownu za enega najplodnejših sestankov neuvrščenih. V prid temu govorijo: polnopravno članstvo delegacij vlade narodne enotnosti Kambodže in začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama. Opredelitev ekonomskih pritiskov, ki ogrožajo mir in mednarodno varnost, in sklep o konkretni gmotni pomoči osvobodilnim gibanjem. Agencija navaja, da so izjavo jugoslovanskega predstavnika o tem, da bo Jugoslavija ta gibanja tudi vojaško podprla, v dvorani sprejeli s pravcatimi ovacijami.
Predlagajo, da bi se zunanji ministri neuvrščenih držav od 1974 sestajali vsak zadnji teden v septembru na sedežu OZN. Deklaracija iz Georgetowna predlaga ustanovitev stalnega sedemčlanskega komiteja neuvrščenih.
Zunanji ministri so pozvali lzrael, naj takoj in brez pogojev umakne svoje čete z zasedenih arabskih ozemelj.
14. avgust 1972
Obletnica berlinskega zidu
Včeraj je poteklo 11 let od dne, ko je NDR v dogovoru s članicami Varšavskega pakta zaprla mejo z zahodnim Berlinom in postavila zid, ki ločuje prebivalce mesta še danes. Toda letošnja obletnica je pokazala, da vlada med obema Berlinoma nov duh. Nekdanje žarišče kriz je zamenjala ugodnejša politična klima, ki je gotovo rezultat berlinskega sporazuma štirih, veljavnega od junija letos. Rezultat dogovora so vse številčnejši obiski prebivalcev zahodnega Berlina pri svojcih v vzhodnem delu mesta. Župan zahodnega Berlina je izjavil, da Berlinčani sicer živijo z zidom, niso pa se navadili nanj, vendar pa je politiko čuvanja miru treba nadaljevati.
14. avgust 1972
Kontrola
"V petek 4. avgusta, sva z možem po dolgem času bila spet v kinu. Po naključju sva sva izbrala predstavo filma Isabela - vražja knežna v kinu Udarnik ob 17.45. Že pri blagajni sva opazila napis, da je film za mladino neprimeren. Ob vstopu v dvorano sem v prvih vrstah zagledala otroke desetih let, po predfilmu pa je v vrsto za nama sedla še mamica s hčerko, ki gotovo ni imela več kot osem let.
Že inserati, ki so napovedovali prihodnji film, so bili res neprimerni za otroke, kaj šele film, v katerem je bilo prikazanih veliko raznovrstnih ljubezenskih motivov (med njimi vulgarnih!)."
Dežurni reporter
Dela se bližajo koncu
Dela pri rekonstrukciji trga se bližajo koncu. Zdaj urejajo zahodni del trga, zemeljska dela so tik pred koncem in kmalu bodo tudi na ta del novega cestišča položili asfaltno prevleko. Potem bo treba urediti le še križišče oziroma stičišče trga v Vetrinjsko ulico in Ulico kneza Koclja, pa bo rekonstrukcija povsem končana.
(Večer, 15. avgusta 1972)
15. avgust 1972
28 novih ladij
Naših šest jadranskih ladjedelnic bo letos predalo kupcem 28 novih ladij v skupni vrednosti 215 milijonov dolarjev. Ladjedelnice 3. maj na Reki, v Splitu, Uljanik v Puli in druge, ki so združene v podjetju Jadranbrod, bodo letos ustvarile 4,52 milijarde dinarjev skupnega dohodka. Največ ladij so kupili skandinavski kupci, zatem kupci iz Sovjetske zveze, Indije in LR Kitajske.
15. avgust 1972
Računalniška olimpijada
Še nikoli niso bile olimpijske igre tako avtomatizirane, kot bodo letošnje v Münchnu. Pravijo, da bo to prava olimpijada elektronskih računalnikov. Strokovnjaki odgovarjajo nekaterim skeptikom, ki se bojijo, da bi preveč tehnike pokvarilo pravo olimpijsko ozračje, da tehnika ne bo ljudem vladala, temveč jim bo pomagala. Računalniki naj bi športne dosežke ocenili in sporočili tako natančno in hitro, kot jih človek nikoli ne more. Obljubljajo, da časniki, radio in televizija še nikoli niso dobili s kakšne športne prireditve tako hitro rezultatov, kot jih bodo lahko dobili v Münchnu.
Za poseben primer elektronsko vodene olimpijade v Münchnu navajajo docela avtomatizirano tekmovanje v plavanju. Računalnik bo v hipu zbral rezultate predtekmovanj in takoj sam naredil startne liste. Številka proge, ime, narodnost, prav tako kot morebitni olimpijski ali svetovni rekord, se bodo v hipu pojavili na semaforju, ki bo med tekmovanjem tudi sproti prikazoval vmesne čase in jih po končanem tekmovanju objavil v istem hipu, ko bodo tekmovalci udarili z roko ob rob bazena. Te čase bo dobil drugi računalnik, ki jih bo preveril, zbral uredil in dopolnil z dotedanjimi dosežki plavalcev, hkrati pa takoj zbral kandidate za naslednje tekmovalne kroge in objavil ustrezne startne liste. Pravi blagoslov naj bi bili ti čudeži tehnike tudi pri tekmovanju v veslanju in atletiki. Na tekmovalni progi bodo na primer prvič skušali odpraviti pomanjkljivost, ki je nastajala doslej zaradi slabega pregleda razdalj med čolni med tekmovanjem. Z glavne tribune je postalo tekmovanje pregledno šele v zadnjih sto metrih, ko so čolni privozili v isto višino. Tokrat pa bo tako imenovani analogni semafor gledalcem sproti sporočal razdaljo med čolni in to še takrat, ko ko veslačev sploh še videli ne bodo.
Ob letošnjih olimpijskih igrah nihče ne bo meril časa s štoparico. Čase in uvrstitve bodo spremljali s tremi filmskimi kamerami, ki bodo stale 80 metrov od cilja na zgornjem robu tribune. V 20 sekundah bodo kamere izdelale 9 X 21 centimetrov velik fotofiniš, pri krajših progah, pri daljših razdaljah pa do 40 metrov dolg film s cilja. Časovna skala na filmih in fotografijah bo določala čas do treh tisočink sekunde točno. /.../
Pri merjenju metov kladiva, kopja in diska so bili gledalci še posebno na trnju, preden so merilci razdalje z metrom izmerili rezultat in ga potlej objavili na semaforju. Tudi tu bodo pomagali elektronski merilniki. Sodnikom bo treba samo postaviti na kraj, kamor je padlo kladivo, kopje ali disk, majhen prizmični reflektor, vse drugo bo opravila nevidna roka, se pravi tehniki, ki bodo sedeli visoko nad stadionom v posebni režijski kabini in usmerili merilne naprave z daljnogledom na prizmo. Z infrardečimi žarki s srednjimi vrednostmi in z različnimi koti bo v sekundah poseben računalnik izračunal razdaljo.
16. avgust 1972
Bencin povzroča vročo glavo
Ko naš jekleni konjiček postane žejen in se kazalec za gorivo približuje ničli, uperimo pogled na levo in desno ter iščemo kakšno bencinsko črpalko, kjer se bo naš konjiček lahko napil. Ko sem se te dni vozil na Koroško, je tako žejen postal tudi moj službeni konjiček zastava 750, in kot že večkrat poprej sem zavil na Inino bencinsko črpalko pri Radljah ob Dravi.
Komaj sem se ustavil, že je k avtomobilu pristopil 37-letni delavec na tej črpalki Ivan Ravnjak. Med tem, ko mi je točil gorivo, sva nekoliko pokramljala.
"Na tej črpalki delam že pet let," mi je prijazni Ivan pričel pripovedovati./ .../
- Zaradi nekaterih strupenih snovi v bencinu je delo na bencinskih črpalkah precej nezdravo. Ali tudi vi že čutite znake kake bolezni?
"Res je, zdravniki pravijo, da delo na bencinskih črpalkah slabo vpliva predvsem na jetra, vendar za zdaj pri sebi še nisem opazil znakov kakšne bolezni. To je verjetno zato, ker tukaj venomer močno piha veter in je zrak bolj svež. Vendar pa imam včasih, predvsem poleti, le težko glavo, zlasti ko pridem zvečer domov."
T. Ivič
18. avgust 1972
In v drugih trgovinah?
Klimatizacijske naprave so v Emoni, Modni hiši in Kviku. In v drugih trgovinah?
V majhni telefonski anketi smo poklicali nekaj predstavnikov mariborskih trgovskih podjetij, ki imajo večje prodajne prostore, v katerih so ali niso klimatizacijske naprave. Tam, kjer jih imajo, o njih govorijo pohvalno, drugod pa že razmišljajo in preračunavajo, ali imajo zanje dovolj denarja. Toda najboljše, da pogledamo, kaj so nam povedali.
Tomo Kipa, šef blagovnice Metalka: "Do 2. julija lani, ko je bila otvoritev naše blagovnice, podjetje Cevovod ni končalo vseh del na klimatizacijskih napravah. Kasneje so jim zgorele merilne naprave za vso avtomatiko. Od Cevovoda smo zahtevali, da čimprej usposobijo naprave, čeprav so se nekaj časa izgovarjali, da nimajo denarja za uvoz. Sedaj je zadeva z uvozom urejena, naprave montirajo, hkrati pa obljubljajo, da bodo začele delati čez mesec dni.
Vojka Svetel, pomočnica komercialnega direktorja Zarje: "V naši blagovnici Kvik na Gosposki ulici imamo klimatizacijske naprave že od otvoritve. Kako smo z njimi zadovoljni? Pridite v prijeten hlad, pa boste videli. Lani sicer niso delale najbolje; odpovedale so, ko je bila največja vročina. Letos delajo normalno in opazili smo, da ljudje raje prihajajo v našo blagovnico. Med njimi je nekaj takšnih, ki se pridejo samo hladit, a mimogrede še kupijo kakšno stvar."