Podtaknili požar v zavarovalnici Maribor
Davi okrog 4. ure sta dežurni miličnik na mariborskem kolodvoru ter neki taksist opazila gost dim, ki se je valil iz oken prostorov v prvem nadstropju poslopja zavarovalnice Maribor na Partizanski cesti 47. Nemudoma so obvestili o tem gasilce, ki so v prav kratkem času prihiteli.
V plamenih so našli tri pisarne sekretariata zavarovalnice. Po večminutnih naporih so požar pogasili - zgorele so tri pisalne mize, dva stola ter več kvadratnih metrov parketa, uničeni pa sta tudi dve električni pečici, kuhalnik, drobni inventar ter dobršen del dokumentacije, ki se je nahajala v pisalnih mizah.
Predstavnik gasilcev nam je dejal - organi UJV so na delu in je to seveda neuradno - da je bil požar podtaknjen. Neznani storilec oziroma storilci so namreč v prostore zavarovalnice Maribor vlomili z domnevnim ropom blagajne, ker pa jim do denarja ni uspelo priti, so najverjetneje iz maščevalnih nagibov prižgali v dveh sobah električne pečice ter jih prislonili tesno k pohištvu, v tretji pisarni pa so vključeni kuhalnik položili v pisalno mizo, polno papirjev. Zardi hude vročine so se zato stvari v pisarnah vnele. (b)
Mleko je prišlo prepozno
Ker smo v predprazničnih dneh bili v marsikateri mariborski živilski trgovini priča bitki potrošnikov za vsako kapljico mleka, smo včeraj zavrteli telefon in v nekaterih večjih mariborskih trgovinah vprašali, zakaj je mleka primanjkovalo. Poslovodje so nam odgovorili takole:
- Samopostrežba Koloniale na Partizanski 7: "Mleka nam je primanjkovalo posebno zadnje tri dni; dobili smo ga kar 30 odstotkov manj kot navadno. Dovolj mleka smo dobili šele v soboto popoldan in ga nismo mogli prodati niti v nedeljo, tako da smo nekaj mlekarni celo vrnili."
- Samopostrežba Koloniale v Krekovi ulici: "Čeprav so nam v soboto pripeljali mleko kar štirikrat, ga je bilo premalo. Zadnjo pošiljko smo dobili komaj okrog 18. ure, tako da nam ga je nekaj ostalo. Občutek imam, da je pred prazniki Mariborska mlekarna skrbela bolj za svoje prodajalne; kupci so nam povedali, da je bilo baje v mlekarnah mleka dovolj."
- Samopostrežba Vema v Metelkovi ulici: "Mleka smo imeli premalo. Potrebovali bi 140 košar mleka, dobili pa smo jih le 65, tako da so se kupci skoraj stepli. Po telefonu smo zahtevali več mleka, vendar so v mariborski mlekarni telefon kar odložili. Tudi mleka v tetrapaku nismo dobili."
- MM market v Gosposki ulici: "V četrtek je bilo mleka premalo, v soboto pa dovolj. Prodali smo ga kar 1500 litrov, povedati pa je treba, da nam je ostalo veliko kruha." (niš)
Tone Remc na "prepihu"
"Občinska konferenca SZDL Ljubljana Center pripravlja akcijo za moj odpoklic," je na včerajšnji seji univerzitetnega komiteja ZKS v Ljubljani izjavil poslanec republiškega zbora slovenske skupščine Tone Remc.
Poslancu menda očitajo, da je odgovoren za objavo članka "Pismo predsedniku SFRJ Josipu Brozu Titu" (zaradi katerega so prepovedali tretjo letošnjo številko časopisnega lista Tribuna), zahtevajo pa tudi, da študentje politično ocenijo njegovo delovanje.
Tone Remc se je znašel na "političnem prepihu" tudi zaradi svojega nastopa na zborovanju v Zagrebu, ko so se študentje odločali za prekinitev študija. Ker je Remc dobil magnetofonski zapis svojega nagovora šele sinoči (časopisna poročila pa so bila nepopolna) bo UK ZKS razpravljal o njegovem nastopu prihodnji teden. M.B.
Razprava o "gibanju 13. november"
Čeprav je sekretar univerzitetnega komiteja ZKS Gojko Stanič v svojem poročilu na sinočnji seji komiteja razgrnil številna vprašanja in stališča o avantgardi danes in o sedanjem družbenopolitičnem položaju, so razpravljali v glavnem samo o "gibanju 13. november".
Univerzitetni komite sinoči ni mogel sklenili razprave in podati ocene o gibanju, marveč se bodo o tem podrobneje pogovorili v torek. Vsi so se pa strinjali z ugotovitvijo, da nikakor še ne moremo govoriti o partijski frakciji, kakor nekateri očitajo.
B. Maksimovič
Sklepna beseda predsednika Tita
Predsednik Tito je v uvodnem govoru na seji predsedstva ZKJ podrobno razčlenil dogajanja na Hrvaškem in poudaril, da gre tudi za kontrarevolucionarne pojave. Najnevarnejši razredni sovražnik sta šovinizem in nacionalizem.
Iz Titovega govora: "... Govoreč o tem, kar se je zgodilo, bi rad dejal, da zato niso odgovorni samo člani vodstva ZK Hrvatske. Tega je bilo že prej v raznih sredinah, kot ste omenili - v Sloveniji, v Srbiji, na Kosovu, itd., toda to, kar se je zgodilo na Hrvaškem, je najbolj drastičen primer, ki nas je dobro udaril po glavi. Sedaj moramo izvedeti vse o tem sovražnem dejanju in dati odgovor. Odgovor pa morejo dati v prvi vrsti svojim bojem in odločnostjo sami tovariši na Hrvatskem. Soglašam s tovarišem Kardeljem, da se bodo člani ZK morali najprej seznaniti z vsem gradivom in razpravljati o tem. Tam bo bržkone precej kritike in samokritike.
Kadar že govorimo o teh stvareh, mislim, da izvirajo iz centralnih komitejev. Seveda ne menim, da je v njih sovražna dejavnost, mislim pa, da je v ZKJ idejna kriza. Ta ne obstaja od naših priprav za ustavne spremembe in sprejema amandmajev, marveč že dolgo. Že dolgo drsimo proti tej idejni krizi.
Že zdavnaj so se začeli v različnem tisku pojavljati razni članki z revizionističnim stališčem, negiranjem marksizma, Marxovega nauka itd., mi pa temu nismo dajali odgovora. Zakaj? Zato, ker smo bili preveč lagodni, mislili smo, da nam, našemu samoupravnemu sistemu to ne more biti ovira. Mislili smo, da je v naši demokraciji moč tako delati in govoriti. Ničesar nismo ukrenili. Jaz pa mislim, da bi morali ukrepati.
/.../ Tovariš Mijatovič je tukaj kot zelo pohvalno omenil, da se v Zagrebu delavski razred ni pustil zaplesti v sovražno dejanje, ki so ga začeli na univerzah. Tam so hoteli spraviti pod svojo komando 75.000 mladih ljudi v Zagrebu in nam povzročiti nevšečnosti. In ne samo to. To nam je prineslo sramoto in velik madež zlasti v tujini. Študentje so naša bodoča inteligenca. Vem, da si zaradi tega nekateri na Zahodu manejo roke in čakajo, da bodo prišli takšni. Delavski razred se je zares dobro izkazal in se ni dal vplesti v to. Vendar pa sem pričakoval, da bodo vsaj nekateri kolektivi, če že ne vsi, močneje odgovorili tem ljudem. Da bodo nekako močneje rekli: 'Vi nimate pravice skrbeti za nas, sami bomo skrbeli zase.' To je bila pomanjkljivost.
Ko je prišlo do stavke, sem spremljal, kako se razvija in videl sem, da je zmeda. Nisem mogel dojeti, kdo je kdo. Razmišljal sem, da bo nemara potrebno, da se obrnem na delavski razred in ga pokličem, naj odgovori na to. Toda to bi že pomenilo nadaljnjo eskalacijo. /.../
Imam dosti informacij z vseh strani, da so v ta primer vmešani prsti iz tujine in da od tam prihajajo tudi tisti, ki so tukaj sodelovali. Ne gre torej samo za vpliv, marveč za udeležbo." /.../
•••
"Ples stoletja" v Ptuju
Sinoči smo bili v Ptuju na sprejemu za starejše občane priča nevsakdanjemu dogodku, ki ga lahko upravičeno imenujemo "ples stoletja". Stoletnica Neža Ozvald iz Brstja pri Ptuju in Franjo Rebernak, predsednik občinske skupščine Ptuj, sta ob navdušenju prisotnih zaplesala počasni valček.
Kot vidite na posnetku, je bilo snubljenje za ples zelo romantično. Plesalca sta se najprej pobožala in nekoliko pomuckala, nato pa sta se počasi zavrtela na plesišču. Stoletna plesalka Neža Ozvald nam je takoj po končanem plesu dejala: “Škoda, da niso zaigrali polke...”
(Večer, 26. november 1971)
