Streli na sovjetsko misijo
Sovjetski veleposlanik v OZN Jakob Malik je v generalni skupščini protestiral, ker so ostrostrelci streljali na sovjetsko misijo pri OZN. Napad je označil za načrtovano "zločinsko dejanje, kakršnemu ni primerjave in ki je politične narave".
Streljali so na 11. nadstropje rezidence sovjetske misije, kjer stanuje sovjetski svetnik z ženo in štirimi otroki. Pri napadu ni bil nihče poškodovan, čeprav so bili vsi štirje otroci v sobi, v katero so prileteli streli.
Malik je obtožil za napad ameriške oblasti, ki niso učinkovito preprečile "gonje cionistov in drugih sovražnih elementov proti Sovjetski zvezi". Rogers je sovjetskemu veleposlaniku Dobrininu ponudil pomoč FBI pri iskanju napadalca in mu sporočil, da Nixon obžaluje napad.
Samo 24 ur po napadu ostrostrelcev sta dva 15-letnika vdrla v poslopje sovjetske misije pri OZN in polila črno barvo po recepciji. Policija ju je prijela. Imen niso sporočili, oba so na zahtevo staršev izpustili.
Dobrodošlica Titu
Predsednik Nixon z zadovoljstvom pričakuje bližnje srečanje s predsednikom Titom in se spominja zelo toplega sprejema, ki ga je bil deležen med svojim lanskoletnim obiskom v Jugoslaviji, je izjavil predstavnik za tisk Bele hiše. Ameriški predsednik je globoko zainteresiran za uspeh srečanja in pogovora s predsednikom Titom.
Predsednik Nixon poziva vse Američane, naj sprejmejo predsednika Tita dostojanstveno in s spoštovanjem in naj mu izkažejo dobrodošlico in spoštovanje, ki ga ameriško ljudstvo vselej izkazuje povabljenemu gostu in tudi šefu države, s katero imamo prijateljske stike. Vse, kar bi odstopalo od takšnega sprejema, bi bilo ne samo izraz nespoštovanja uglednemu svetovnemu voditelju, marveč tudi v nasprotju z nacionalnimi interesi te dežele, pravi Nixonova poslanica.
Semanji dan na filozofski fakulteti
"Spet smo vsi skupaj, okrepljeni z armado brucev, Tribuna izhaja, kruh, sladkor in cigarete pa kava vse dražji, sobe ne dobiš, nove ideje porajamo," so zapisali študentje ljubljanske filozofske fakultete v svojem internem glasilu v soboto, na semanji dan.
Po aprilskih demonstracijah in pozneje zasedbi fakultete je bil sobotni sejem prva večja študentska manifestacija v novem študijskem letu. Pod geslom "solidarno med študenti" so po klopeh v avli razgrnili: knjige, zapiske, skripta, kriminalke, gramofonske plošče, oblačila in obuvala in drugo študentsko "potrošno blago". Prodajali so, kupovali in zamenjevali, veliko zanimanje pa je bilo tudi na stanovanjske ponudbe.
Toda trgovina in posredništvo nista bila edini smoter semanjega dne, saj tudi naši vrli predniki na sejmih niso samo kupovali in prodajali, temveč so tudi moževali in rekli "par besed čez cesarja in vojsko, ki je polja pomendrala" (kot so zapisali na lepaku).
"Čez cesarja" je imel največ povedati Jaša Zlobec, "neestablirani študentski voditelj", ki se med drugim ponaša s tem, da je pred devetimi leti kot vzoren pionir v Tivoliju, rdečeličen in z rdečo rutico okrog vratu, pozdravil samega Leonida Brežnjeva, ko je prispel na obisk v Ljubljano.
No, v soboto Jaša Zlobec ni bil "priden", saj se je zavzel za ustanovitev nove partije in z njegovimi mislimi Leonid prav gotovo ne bi bil zadovoljen.
Sejem je bil živ, z moževanjem pa niti sami študentje niso bili kaj preveč zadovoljni. "... pa taka veselica," so negodovali, ko so jih čistilke popoldne pregnale s fakultete.
B. Maksimovič
Napaka
Zadnje dni, kako dolgo, ne vemo, izdajajo pri Skupščini občine Maribor, verjetno pa tudi drugod po Sloveniji, vozniška dovoljenja, na katerih je mednarodna oznaka na prvi strani napačno napisana: namesto "permis de conduire" piše "premis de conduire". Namesto "permis" (dovoljenje) piše torej "premis".
Verjetno boste rekli, da je tudi v našem časniku precej tiskovnih napak, pa se zavoljo njih nihče ne razburja. Toda napaka, na katero opozarjamo, je na naslovni strani pomembne izkaznice. Miličnik v tujini bo, ko vas bo ustavil, najprej pogledal vaše vozniško dovoljenje in ker ga bo spoznal samo po mednarodni oznaki, napako takoj ugotovil. Po "zaslugi" nemalo naših državljanov, ki delajo v tujini in imajo ponarejena vozniška dovoljenja, bo tuji miličnik takoj pomislil, da gre za falzifikat. (Kako bi se vendar mogli zmotiti pri državnem zavodu za izdelovanje denarja in izkaznic.) Njeno veljavnost bo hotel preveriti, pri čemer boste tako vi kot on v najboljšem primeru izgubili uro ali dve.
Da se našim šoferjem in tujim nadzornim organom takšna nevšečnost ne bi pripetila, bi bilo morda dobro izkaznice z napako zamenjati za vozniška dovoljenja s pravilno napisano mednarodno oznako. To bi bilo dobro tudi zavoljo ugleda tako pomembne ustanove, kot je zavod za izdelovanje denarja.
Dežurni reporter
Kako ljudje reagirajo na podražitev?
Zanimivo je, kako ljudje reagirajo na podražitev - poceni stvari. Nihče se ne razburja, kadar se čez noč podraži pohištvo za tisoč dinarjev, k podražitvi vžigalic od 20 na 30 par pa smo dobili precej pripomb, se pritožuje Mladen Anič, direktor tovarne vžigalic v Dolcu.
"Najhuje pri vsem je, da potrošniki mislijo, da smo spravili podražitev v svoj žep. V resnici dobimo od zvišane prodajne cene samo tri pare, trgovini smo povečali maržo za dve pari, država pa je sama vzela dodatnih pet par, tako da ima sedaj od vsake škatlice vžigalic 15 par, torej natančno polovico prodajne cene "čistega dobička". Drugih 15 par ostane proizvajalcu, s tem da iz svojega dela, seveda, spodbuja trgovino z odobravanjem marž in nam tako torej ne ostane niti ta polovica."
Odmev v Angliji: knjiga o Titu
Londonski časniki so objavili oceno knjige Borbena planina (Embattlet Mountain), ki pravi, da je bil predsednik Tito "edini vodja v okupirani Evropi, ki je lastno deželo osvobodil z lastnim orožjem".
Knjigo je napisal F. W. D. Deakin, nekdanji britanski vojaški odposlanec v vrhovnem štabu in eden prvih ljudi, ki so začenjali seznanjati zahod z resnico o narodnoosvobodilni borbi v Jugoslaviji.
The Sunday Times je zapisal: Srečna okoliščina je, da je Deakin prekinil skoraj 30-letni molk o svojem bivanju pri Titovih partizanih prav v trenutku, ko pričakujejo drugi obisk Tita v Veliki Britaniji.
/.../ O prvem srečanju s Titom maja 1943 je Deakin napisal: "Vitek in markanten je imel sivo uniformo brez činov, pa vendar ni moglo biti dvoma o tem, da je poveljnik. Pozneje sem opazil, da nikoli ne povzdigne glasu, njegova avtoriteta je bila naravna."
Vplivni Observer ugotavlja, da v Deakinovi knjigi "ni poveličevanja Tita, vendar se pojavlja kot edini človek, ki je mogel obdržati Jugoslavijo, to silovito razdeljeno federacijo južnih Slovanov".
Lojze Gorjup odhaja s križišča
Več kot četrt stoletja je stal na križiščih mariborskih ulic in cest. Včeraj je stal zadnjič. Noge so se utrudile na mariborskem tlaku, koža se je izsušila na vetru in soncu, roke so se naveličale urejati promet na križiščih. Lojze je odložil uniformo, ki jo je nosil več kot 25 let. Ni uporabnika cest v Mariboru, ki ga ne bi poznal. Ni ga, ki ne bi na vprašanje: "Kateri miličnik je v Mariboru najbolj simpatičen?" takoj odgovoril: "Lojze Gorjup". Želimo, da bi še mnogo let užival v Mariboru zasluženi pokoj in da nikoli ne bi izgubil vedrine, ki jo je tako rad razkazoval na mariborskih križiščih.
Foto: Danilo Cvetnič (Večer, 30. oktober 1971)
