9. november 1971
Zelo pomembni obiski
Predsednik Tito se je vrnil v Beograd z državniškega obiska v ZDA in Kanadi in prijateljskega obiska v Veliki Britaniji. Na letališču Surćin je predsednik Tito dal izjavo o svojih obiskih in pogovorih: "Predsednik Nixon, ameriška javnost in sredstva obveščanja so nas sprejeli z razumevanjem in največjo pozornostjo, kar dokazuje ugled, ki ga ima naša država in njena politika v ZDA ... Razgovori s predsednikom Nixonom in njegovimi sodelavci so bili zelo koristni in vsebinski. Sprejem v Beli hiši, obisk v kongresu ZDA, srečanje z uglednimi poslovnimi ljudmi, kakor tudi predstavniki sredstev obveščanja v nacionalnem klubu tiska, zatrem obisk v Houstonu in še posebej bivanje v Los Angelesu ... Kratek obisk v Veliki Britaniji, kjer smo imeli priložnost, da smo se srečali z njenim kraljevskim veličanstvom, kraljico Elizabeto, je še enkrat potrdil tradicionalno prijateljstvo, ki veže obe državi."
Remi z zvezdo ni neuspeh
Še pred nekaj leti, preden so vijoličasti postali prvoligaši, bi Crvena zvezda v Ljudskem vrtu na vsak način igrala na zmago, sedaj je bila zadovoljna z delitvijo točk. To je vsekakor priznanje za Maribor, ki potrjuje, da se ga na domačem terenu boji prav vsak ... Vodstvo kluba bi lahko nagradilo svoje najzvestejše pristaše, ki se že leta in leta zbirajo na vsakem treningu z veliki vijoličastimi zastavami, kot je to storila Crvena zvezda.
Foto: Dragiša Modrinjak (Večer, 9. november 1971)
10. november 1971
Vzroki za zamudo
Po novem terminskem planu bo zimsko kopališče nared prvega oktobra 1972. Plan za otvoritev 27. novembra je bil nerealen. Na včerajšnji, 22. seji gospodarsko-tehnične komisije za gradnjo kopališč, so člani razpravljali o terminskem planu, kajti novi mrežni plan bo pripravljen šele do prihodnjega tedna. Navzoči člani so ugotovili, da bodo dela pri gradnji zimskega kopališča - sanitarno-higienskega dela in pokritih bazenov - trajal dokaj dlje, kot je bilo v začetku predvideno. Za nastalo zamudo sta kriva tako investitor kakor izvajalec del, vendar se zdi, da nosi večji del krivde izvajalec.
11. november 1971
Jugoslovani med mrtvimi
Bojijo se, da je 12 delavcev, pretežno Jugoslovanov in Turkov, izgubilo življenje, ko se je včeraj pri Koblenzu v Zahodni Nemčiji zrušil most, ki so ga gradili čez reko Ren. Agencije doslej niso posredovale natančnejših poročil o vzrokih nesreče, številu žrtev in njihovi narodnosti, ker preiskovalci in predstavniki družb, ki sta gradili most, ne marajo povedati nobenih podrobnosti. Most so gradili naši in turški delavci. Ko se je most zrušil, je bilo na njem približno trideset delavcev, ki so padli v reko s stroji vred. Most je bil visok 20 metrov. Dve uri po nesreči so potegnili iz vode 4 trupla. Nesreča se je pripetila, ko so delavci poskušali graditi del konstrukcije v lok na redi reke. Most sta gradili družbi Gustav Burg M.A.N. in Philipp Holzmann. Preiskavo o nesreči je prevzel zahodnonemški minister za promet Leber.
11.november 1971
Piroman požiga v Ljutomeru?
V Ljutomeru smo se pogovarjali s kriminalisti republiškega sekretariata za notranje zadeve in UJV iz Murske Sobote, ki vodijo preiskavo o požarih v Ljutomeru. Potrdili so nam, da gre za več požigov, ki so verjetno delo enega človeka, psihično neuravnovešene osebe, piromana, ki iz nepojasnjenih bolestnih nagibov požiga gospodarska poslopja. Kriminalisti priporočajo, naj vsak varuje svoje premoženje, vendar naj ljudje pri tem ne pretiravajo.
11. november 1971
Visoka napetost na pohorskih domačijah
Morda se bo vse to bralo kot dobro napisana zgodba. Vendar pa se je na žalost resnično tako zgodilo nekaterim pohorskim kmetom, ki so bili prav nesocialistično speljani na led. Na Pohorju nad Slovenjim Gradcem je še nekaj kmetij, ki nimajo električnega toka, pa tudi drugod, kjer ga imajo, je napetost v omrežju zelo slaba. Veliko je bilo zato veselje kmetov, ko so izvedeli, da bo Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, postavilo električni vod za sistem žičnic na zahodnem Pohorju in da se bodo lahko nanj priključili, če dovolijo GG narediti poseko skozi njihove gozdove ... Podpisali so torej "listino", odstopili gozd za poseko in čakali, da bo tudi GG izpolnil svoj del obljube. Pa niso vedeli, da so nasedli - GG jih je, milo rečeno, prinesel okrog. Ko je bil namreč vod napeljan in so se kmetje hoteli priključiti, so izvedeli, da si morajo najprej kupiti transformator. Skozi njihove gozdove je bil namreč napeljan vod visoke napetosti, na katerega se, kot je znano, brez transformatorja ne morejo priključiti ... Ne moremo verjeti, da pri GG niso vedeli, da se kmetje brez transformatorja ne bodo mogli priključiti. Na led so lastnike gozdov torej speljali namerno. To pa so metode, ki bolj znane v zahodnem - kapitalističnem svetu, v socializmu pa jih ne bi smeli poznati in uporabljati.
12. november 1971
Zastava 101 in austin po zagotovljeni ceni
Crvena zastava obljublja vsem kupcem zastave 101 zagotovljeno tovarniško ceno 30.000 din, če vplačajo avtomobil v dinarjih ali devizah do konca leta. Pri deviznem nakupu je v ceno 2000 dolarjev davek že vračunan. Ceno na dan vplačila jamči tudi IMV iz Novega mesta za devizna vplačila (dinarjev sploh ne sprejemajo) do 20. decembra za nakup austinov.
13. november 1971
Bencin dražji za 25 par?
Člani sveta za promet pri zvezni gospodarski zbornici so včeraj v Beogradu glasovali proti predlogu, da bi se bencin in nafta podražila za 20 par. Zveznim organom bodo predlagali, naj se nafta ne bi podražila, bencin pa bi bil od novega leta držaji za 25 ali 30 par. Denar za ceste naj bi torej šel iz žepa lastnikov osebnih avtomobilov, čeprav težka vozila (avtobusi, tovornjaki) najbolj uničujejo ceste. Seveda včerajšnji predlog ne pomeni tudi odločitve.
