Verjetno več kot 50.000 ljudi
Tolikšnega navala kot na letošnji dan mrtvih na mariborskem pobreškem pokopališču doslej še nismo zabeležili. Po približni oceni je na včerajšnji dan obiskalo grobove svojcev vsaj 50.000 obiskovalcev. Navzlic tolikšni množici pa je vzorno urejen promet nemoteno potekal.
Letos je bila izjemna možnost umrlim svojcem posvetiti v spomin kar tri dni. Prvih 15.000 obiskovalcev je imelo pobreško pokopališče že v soboto, naslednjih 15.000 v nedeljo. Rekord, kot smo že zabeležili je bil včeraj na sam dan mrtvih.
Pred pokopališčem je bilo veliko prodajalcev cvetja in cvetnih nagrobnih aranžmajev. Ljudje so pridno segli le po naravnem cvetju, tako da so prodajalci umetnih, neokusnih in kičastih voščenih rožic odnesli vso kramo domov. Verjetno jih prihodnje leto ne bomo več videli pred pokopališčem.
Impozanten je bil pogled na pokopališče v zgodnjih večernih urah. V brezvetrju je gorela lučka pri lučki in dajala čudovit pogled na zadnji dom naših dragih. Iz uprave pokopališča smo dobili včeraj naslednjo izjavo: "Vse je v preteklih treh dneh zadovoljivo potekalo. Obiskovalci so bili disciplinirani in so uvidevno skrbeli, da bi ne bilo nesnage med grobovi. Žal pa je bilo tudi nekaj redkih posameznikov, ki niso znali spoštovati tuje lastnine."
Božo Podkrajšek
Bistriški flour
Steklarna v Slovenski Bistrici spušča pri proizvodnem postopku v ozračje fluor, ki je strupen. Zato je problem zastrupljanja ozračja v okolici steklarne zanimal številne prizadete občane, sploh, ker so bile posledice sproščanja fluorja tudi na zunaj vidne, saj so navadna prosojna okenska stekla na oknih hiš blizu tovarne sčasoma zaradi fluorja postala mlečno bela. Občinski odbornik Anton Primc je zato znova sprožil to vprašanje. Bistriška občinska skupščina se je pozanimala pri vodstvu steklarne in zvedela, da modernizacija steklarskega obrata v Slovenski Bistrici predvideva za taljenje stekla električne peči. Zatorej se fluor pri tehnološkem postopku ne bo več sproščal.
J. C.
Djajič zanesljivo proti Mariboru!
To se bo moj kolega Omeragič jezil, ko bo videl Dragana Djajiča spet v dresu Crvene zvezde v nedeljo v Ljudskem vrtu," je na pol v šali na pol zares izjavil trener rdeče-belih Miljan Miljanič minuli nedeljo v Maksimiru, kjer si je ogledal tekmo Dinamo -Maribor.
"Naš poškodovani kapetan je počival od srečanja z vzhodnimi Nemci, manjkal bo tudi v sredo proti Sparti, kjer nam zadostuje za drugo kolo že izid 0:0, vendar ga v Ljudskem vrtu ne moremo pogrešati," je dejal Miljanič in si pridno beležil dobre in slabe strani vijoličastih.
Mariborsko gostovanje jemljete torej zelo resno? smo povprašali popularnega trenerja.
"Tako je! Čeprav naslov jesenskega prvaka še ne zagotavlja končnega uspeha v prvenstvu, si želimo iztržiti v Ljudskem vrtu čim več. Vem pa, da so vijoličasti doma skorajda nepremagljivi in da nas čaka težavna nedelja."
Kaj menite o Mariboru?
"Presenetil me je z nekaterimi novimi igralci. Ne poznam Petriča, Filipoviča, Djuričiča in Grbovca. Od kod so, kje so nastopali pred tem?" je vprašal Miljanič.
Pojasnili smo mu, da je Petrič zrastel v mladinski ekipi, da je bil Filipovič precej časa rezerva, da je Djuričič pred tem nastopal za Muro v drugi ligi in da je prišel Grbavac iz conskega kluba iz Kidričevega.
In kaj dela Arnejčič, ali se res pripravlja na vrnitev v mariborsko enajsterico? je ob koncu radovedno vprašal Miljanič in se spet osredotočil na dogodke na maksimirskem terenu. Tam je videl vijoličaste v povsem drugačni luči, kot pa smo jih vajeni gledati doma.
B. Skalicky
4. november 1971
Človek v novi luči
Na sliki od leve na desno: Breda Žnidarič iz zdravilišča Radenci, Dragiša Modrinjak in Vladimir Gajšek, ki je govoril ob otvoritvi razstave.
Zajci po 6 dolarjev
Čeravno manj kot v preteklih letih, je vendarle te dni v Mariboru, Ptuju in v Prekmurju precej italijanskih ljubiteljev male divjadi. Štirje prijatelji iz italijanskega mesta Brescia so bili štiri dni gostje lovske družine Košaki. V pogovoru z njimi smo izvedeli, da je v Italiji sedaj precej propagande za obisk madžarskih in romunskih lovišč, kjer jim ponujajo odstrel celo po nižjih cenah, kot so v naših loviščih. Vendar pa italijanski lovci večinoma le raje prihajajo v naša lovišča. Odstrel divjih zajcev, ki so letos pod zaščito in jih je možno upleniti le v omejenem številu, je za dolar dražji kot lani. Torej 6 dolarjev za zajca. Cena fazanov je ostala nespremenjena: 4 dolarje, zato pa so precej redke jerebice poskočile na 3 do 4 dolarje. Kot smo izvedeli, v bližnjih mariborskih loviščih doslej ni bilo lovskih nesreč, ki jih povzročajo ponekod več ali manj nevešči, tako imenovani italijanski nedeljski lovci. Prav zaradi teh je v nekaterih lovskih družinah že nastal nekakšen negativen odnos do takšnega lovnega turizma. Prave in solidne italijanske lovce pa bodo naše lovske družine vedno rade videle v svojih lovskih revirjih.
V. Podkrajšek
Dva litra v enem litru
Marsikdo bo rekel, da je to nemogoče. Če pa gre tu še za vino marvin, ki mu pravijo po domače cviček, je to še težje verjeti. Tudi naša družba ni mogla verjeti, da se lahko v enem litru naenkrat prinese dva litra vina. Pa je mogoče. V gostišču Turist na Frankolovem, kjer imajo znane postrvi, so nam ondan postregli z litrsko steklenico marvina, na kateri je pisalo, da vsebuje steklenica dva litra priznanega vina. "Posebnost" smo hitro pokazali natakarici; namuznila se je in z nasmeškom odšla proti točilni mizi.
Ko smo morali za liter odšteti kar dva tisočaka, smo mislili, da se je iz nas ponorčevala tudi ona. Po krajši obrazložitvi brhke natakarice smo spoznali, da so se ponorčevali samo pri Slovenija vinu, kjer polnijo steklenice.
M. B.
Goba z Amchitke
Prav ko si je svet nekoliko oddahnil, se je pripetilo nekaj, kar opozarja, da je prezgodaj za brezskrbnost. Tokrat je to ameriška eksplozija, sicer podzemna, atomske bombe orjaške moči. Kljub protestom se ZDA temu poskusu niso odpovedale. Japonce in druge na svetu, ki so protestirali, ne bo mnogo potolažila izjava, da na Zemljinem površju in v zraku ni bilo sevanja. Sporazum velikih sil o prepovedi jedrskih eksplozij je res dovolil možnost za poskuse pod zemljo. Toda mar v trenutkih, ko svet tako čuti težnjo za popuščanjem napetosti, med drugim ob zunanjepolitičnih potezah predsednika Nixona, niso mogli opustiti takšnih poskusov?
Goba z Amchitke je tudi udarec zasedanju generalne skupščine ZN, ki od 109 točk dnevnega reda posveča kar 17 točk razorožitvi in varnosti. Mnoge države so napovedale, da se bodo zavzemale za učinkovitejše ukrepe predvsem pri jedrski razorožitvi. Vse to je omajala jedrska eksplozija 6. novembra ob polnoči.
