4. september 1972
Tridesetletnica Gubčeve brigade
Na Trebelnem so včeraj proslavili 30-letnico ustanovitve Gubčeve brigade. Na proslavi je 5.000 udeležencem govoril predsednik republiške konference SZDL Slovenije Janez Vipotnik. V svojem govoru je tudi dejal: Dogajanja v zadnjem času so ponovno opozorila, da naša revolucija in jugoslovanska samoupravna usmeritev nekaterim temnim silam doma in po svetu niso po godu. To je stvarnost in temu primerno se moramo tudi organizirati. Ni dovolj le ugotavljati stvari, jim dajati ocene, računati s tem, da je naš družbeni sistem že sam po sebi, s tem, da je dovolj trden, da ga nič ne more omajati. V obrambi, utrjevanju in razširjanju revolucije ne smemo misliti, da bodo stvari šle same od sebe in pasivno čakati rešitve. Potrebno je reagirati na vsakem koraku, povsod in stvari postaviti na svoje mesto, tja, kamor spadajo. /.../
4. september 1972
"Afera" s klopotcem
Ko je včeraj v Ptuju Jože Pučko s tehnične kmetijske šole v Mariboru povedal o aferi s klopotcem na mariborski Kalvariji, je Mirko Šoštarič z zavoda za spomeniško varstvo vzkliknil: "Ogorčen sem zaradi tega incidenta!" Gre za skoraj nerazumljivo akcijo več kot deset prebivalcev pod Kalvarijo in mariborskih miličnikov, ki so prepovedali pesem klopotca na Kalvariji v nočnem času (od 22. do pete ure zjutraj). Skupina občanov se je namreč pritožila zavoljo motenja nočnega miru, miličniki pa so, kot je dejal Pučko, ugodili njihovi pritožbi. Klopotci so nepogrešljiv sestavni del slovenskogoriške pokrajine, klopotec na Kalvariji pa je celo stara atrakcija tega hriba. "Jeseni sem nekoč celo odpiral okna, da bi zaspal ob zvoku klopotca," je dopolnil svoje ogorčenje M. Šoštarič.
5. september 1972
Belgijske jagode v Ormožu
Pri Slovenija vinu, samostojnem obratu Jeruzalem-Ormož, so začeli danes dopoldne v Savcih pri Ormožu saditi na površini 10 hektarov sadike jagod, ki jih bosta skupaj pridelovale ormoški obrat Jeruzalem in belgijski proizvajalec Jo Nikolai. Prihodnje leto bodo nasadili z jagodičevjem nadaljnjih 10 ha. Pogodbeno sodelovanje za pridelovanje jagod so podpisali za šest let. Rudi Peršak, inž., iz obrata Jeruzalem-Ormož nam je včeraj povedal, da prispeva njihov obrat 51 odstotkov celotne investicije, belgijski proizvajalec pa 49 odstotkov. V Savcih bodo pridelovali poleg plodov tudi jagodove sadike. Pedološke raziskave in tudi dosedanje pridelovanje jagod so pokazali, da lahko pričakujejo zelo ugodne donose. Jagode sadijo strojno, kar je pri nas za zdaj še prav tako redkost. J.S.
5. september 1972
Bo svinjsko meso dražje?
Na sestanku sekcije za klavništvo pri kmetskem poslovnem združenju SRS, ki je bil v Murski Soboti, so predvsem govorili o težavah mesnih industrij. Te težave so nastale v zadnjem času zaradi nizkih cen svinjskega mesa. V zadnjih treh tednih, ko so se odkupne cene kakovostnih mesnatih svinj dvignile tudi do deset dinarjev za kilogram žive teže, pa prodaja svinjskega mesa mesarjem povzroča za povprečno dva dinarja izgube pri kilogramu. Zato so na seji sprejeli sklep, ki ga bodo poslali pristojnim zveznim organom z zahtevo, da se cene mesnim izdelkom sprostijo, cene svinjskemu mesu pa porastejo v sorazmerju s porastom odkupnih cen svinj.
6. september 1972
Težak udarec OI
Komandosi teroristične skupine Črni september so ubili vseh devet izraelskih športnikov, ki so jih zajeli včeraj po vdoru v olimpijsko vas v Münchnu in jih imeli za talce. Neverjeten zločin so ostro obsodili po vsem svetu. Po sinočnjih kolikor toliko optimističnih poročilih, ki so jih posredovale tiskovne agencije iz Münchna, je davi ob 4.09 sporočil Reuter z olimpiade tragično vest. Uradni zahodnonemški predstavniki so potrdili, da so pripadniki palestinske teroristične organizacije ubili vseh devet talcev. /.../ Zahodnonemški kancler Willy Brandt se je sinoči izrekel za nadaljevanje olimpijskih iger. Dejal je, da teroristom ni moč dati pravice, da bi razbili tako veliko svetovno športno manifestacijo. Brandt je povedal, da so atentatorji zavrnili ponudbo Zahodne Nemčije, da bi izpustili izraelsko ekipo in vzeli za talce zahodnonemške funkcionarje. Prav tako so zavrnili neomejeno vsoto denarja, ki jo je ponudila Zahodna Nemčija. /.../
6. september 1972
Tito o bogatenju
/.../ "Jaz nisem proti temu. da si kdo zgradi hišo ali vikend, če pošteno dela. Toda so takšni, ki gradijo hiše in vile na več krajih v Jugoslaviji. To ljudi upravičeno bode v oči, revoltira delavce, ki se sprašujejo, kako je to moč dovoliti. Potem krivijo nas, komuniste. ln tudi smo krivi. Zoper to ne moremo samo z govorjenjem, marveč moramo storiti učinkovite ukrepe, spregledati, od kod takim tolikšno bogastvo, in jim vzeti tisto, kar ni njihovo, v prid skupnosti, v prvi vrsti delavskega razreda." /.../ Tito v govoru na Reki
Skulptura kiparja S. Tihca v Ljubljani
S poslopjem slovenske skupščine v ozadju je nova skulptura Slavka Tihca lepa obogatitev ljubljanskega mestnega središča. Pred časom smo že poročali o
novem delu - ko so ga oblikovali v zadnji fazi v Mariboru. Skulptura je iz posebne zlitine, imenovane korten. Foto: D. Škofič (Večer, 7. septembra 1972)
7. september 1972
Moderna šola brez elektrike
Prejšnjo soboto so v Rimskih Toplicah odprli novo osnovno šolo. In kot je že običaj, bi radi goste tudi malo pogostili v samem novem objektu. Toda tu jim niso mogli postreči niti s kavo, kajti odprli so novo šolo brez elektrike. Napak misli, kdor meni, da so v Rimskih Toplicah storili korak nazaj in zgradili šolo brez električne napeljave. Vse tu so uredili, tudi električni tok je nekaj dni pred otvoritvijo že bil, toda tik pred slavnostjo so delavci Elektra tok odklopili. Za vzrok so navedli, da od sklada za investicije v družbeni standard še niso dobili vseh naročilnic. Tako so v ponedeljek začeli v novi šoli pouk brez elektrike. /.../ Ker pa je le treba naznačevati začetek in konec ur, so, kot nam je dejal ravnatelj Milko Vahčič, poiskali v ponedeljek star kravji zvonec. Nekako si je pač balo treba pomagati. /.../ F. KRAMER
7. september 1972
Stari Pristan sameva
Nekateri turisti, ki po naključju zaidejo v ta del starega Maribora, se zaman ustavljajo pred zgodovinskimi znamenitostmi mesta, predvsem pred sodnim in vodnim stolpom. Kot smo že pisali, naj bi bila v vodnem stolpu manjša restavracija, vendar je vse ostalo le pri obljubah. Profesor zgodovine Silvio Peruchi iz Milana je ondan dejal: "Sami ne veste, kako lep bi bil ta stari del vašega mesta, če bi ga obnovili v kulturne in zabavne namene. Idealni položaj Drave bi bil lahko fantastično izkoriščen. Imel sem priložnost pogledati v sodni stolp. Strašno ...! Vse polno navlake in nesnage, golobov in drugih ptic. Kako zanemarjeno! V tem stolpu bi lahko uredili umetnostno galerijo, ki bi vabila turiste in domačine. Malo premislite o tem." Tako turisti kot domačini bi radi videli, da bi bil Pristan urejen. Pristojni se vedno izgovarjajo, da ni denarja. Morda pa se ga bo le našlo toliko, da ne bo Pristan "nepokrita investicija". M. VRANIČAR
8. september 1972
Bonn odklanja odgovornost
Kancler Willy Brandt je izjavil, da njegova vlada odločno zahteva dokumentacijo o vseh vidikih uboja izraelskih športnikov, tudi če bodo dejstva neugodna za Zahodno Nemčijo. "Samo odkritost o vseh dejstvih, tudi če bodo neprijetna, bo v prid Zahodni Nemčiji," je izjavil Brandt. Ljudje, ki so bili odgovorni za policijsko akcijo proti palestinskim komandosom, so na dolgi tiskovni konferenci včeraj izjavili, da rešitev izraelskih talcev iz rok palestinskih komandosov ni bila odvisna od zahodnonemških odločitev. S tem so odgovorili na obtožbe, da bi z drugačno odločitvijo namesto s poskusom likvidacije komandosov, manj ogrožali življenje devetih talcev. /.../ Po pokolu na olimpijskih igrah se zahodnonemška javnost od včeraj močneje ukvarja z vprašanjem, kako je sploh prišlo do teroristične akcije palestinskih komandosov.
9. september 1972
Velika epopeja
Jutri ob devetih dopoldne bodo na Mrakovici svečano odkrili spomenik na Kozari. Včeraj so postavili plošče z imeni 9050 padlih borcev in tako je končano delo pri uresničitvi zamisli zagrebškega kiparja Dušana Džamonje. "Kozara je bila ena od tem," je izjavil avtor spomenika, "ki me je kot umetnika doslej najbolj pritegnila. Pritegnila me je zavoljo svoje izjemnosti - zgodovinske, humanistične, zavoljo izjemnosti junaštva in drame v minuli vojni. To je bila Kozara leta 1942, ko se je 4000 borcev s 70.000 ženskami, otroki in starci silovito uprlo oboroženi sili in zmagalo s strahotnimi žrtvami." /.../
