25. september 1971
Corrida že tretjič odpovedana!
Od društva za varstvo živali SR Slovenije v Ljubljani, ki je v tesni povezavi z bodočim inciativnim odborom Društva za varstvo živali SR Srbije ter po uradnih podatkih smo izvedeli, da bikoborb, ki so bile napovedane za september na Tašmajdanu v Beogradu, ne bo!
Bikoborbe so sicer napovedane za 2. in 3. oktober, vendar je zelo dvomljivo, da bi se ta napoved uresničila, kajti vsa španska ekipa, ki nastopa pri bikoborbah, je odpotovala nazaj v Španijo. Bikoborbe so torej že tretjič odpovedane. K temu je veliko pripomoglo slovensko Društvo za varstvo živali s posredovanjem pri organih oblasti.
Ponovno prosimo vso slovensko javnost, naj se v čim večjem številu s protesti javlja zoper to nehumano prireditev. Ne gre samo za to, da zaščitimo živali, ki jih v teh igrah strahotno mučijo do smrti, ampak gre tudi za to, da Jugoslovani ohranimo svoj kulturni ugled! Nobena država na svetu doslej ni dovolila importacije bikoborb, ki že v Španiji in Mehiki, edinih dveh državah, kjer bikoborbe še obstajajo, izgubljajo svoj tradicionalni obstoj. Na žalost pa se je v letošnjem letu že tretjič izvajala dejavnost, da bi v Beogradu priredili to sadistično igro. Dopustitev tega bi nas pripeljala daleč pod kulturni nivo, ki smo ga že dosegli. /.../
Društvo za varstvo živali SRS, podružnica Maribor
Zlati klopotec in nagrade
V soboto zvečer je bila v dvorani B mariborskega sejmišča zabavno glasebna prireditev Popevka vesele jeseni ‘71. Na prireditvi, ki sta jo neposredno prenašala RTV Ljubljana in Radio Maribor, je bilo prvič izvedenih 16 popevk. Najvišje priznanje - Zlati klopotec, ki jo je podelil organizator zavod Stadion, je prejel Jože Kreže za skladbo Mi smo mi, za katero mu je aranžma napisal Jože Privšek.
Prvo nagrado strokovne komisije je dobil Berti Rodošek za popevko Dan, ki ga je zamenjala noč. Odlično jo je zapel Jože Kobler. Popevka je avtorju prinesla tudi prvo nagrado občinstva. Na sliki je večina pevcev Vesele jeseni in napovedovalca Saša Veronik in Nataša Dolenc. Foto: D. Škofič (Večer, 27. september 1971)
28. september 1971
Kongres španskih borcev
V Ljubljani danes nadaljuje z delom kongres bivših prostovoljcev španske republikanske vojske iz Jugoslavije, na katerem sodeluje 270 španskih borcev iz Jugoslavije in delegacije iz desetih držav. Kongres je začel dr. Aleš Bebler, pozdravil pa ga je v imenu predsedstva ZKJ Franc Popit. Pri svečani otvoritvi so bili predsednica KP Španije Dolores Ibarruri la Pasionaria, ki je tudi govorila, Edvard Kardelj, Sergej Kraigher, Stane Kavčič, Janez Vipotnik, Marjan Cvetkovič in Luka Leskošek.
Predsednik Tito je odlikoval Združenje bivših prostovoljcev španske republikanske vojske iz Jugoslavije z redom narodnega heroja in poslal kongresu pozdravno brzojavko.
29. september 1971
Trije sumljivi
Senzacionalna tatvina umetnin, največja v Jugoslaviji po vojni, se je pripetila v noči na soboto v Strossmayerjevi galeriji v središču Zagreba. Neznani vlomilec (ali vlomilci) je ukradel sedem slik slovitih slikarjev, ki jih cenijo na pet milijonov dinarjev, vendar je resnična vrednost znatno večja, pravzaprav je ni moč oceniti. Ukradli so slike Rembrandta, El Greca, Giovannija del Ponte, Francesca di Stefana, Roselia di Jacopoa, Franchija in Fransa Pourbusa.
Tat je najbrž prišel v galerijo kot obiskovalec in se skril, ko so galerijo zaprli. Slike je ukradel v drugem nadstropju. Vse so majhnega formata in mu jih ni bilo težko odnesti. Pobegnil je skozi okno.
Tatvino so opazili v soboto zjutraj, zagrebško milico so obvestili ob 10.20.
Obveščene so vse postaje milice v Jugoslaviji, okrepljena kontrola na vseh mejnih prehodih, posnetke ukradenih slik so poslali vsem mejnim prehodom in vsem miličnikom operativcem. Zagrebška milica je takoj začela nadzorovati vse sumljive tatove na svojem območju in bo zajela v preiskavo tudi morebitne kupce slik in zbiralce. Sumijo tri ljudi. Imen v interesu preiskave niso povedali. Kaže, da je bila tatvina dolgo pripravljena. Tat verjetno dobro pozna slikarstvo, ali pa ga je kdo opozoril, katere slike naj ukrade.
Varnostni ukrepi v Strossmayerjevi galeriji so zelo slabi, podobno kot v večini naših galerij, ki hranijo dragocene umetnine. Prav iz te galerije so pred časom novinarji Vjesnika sredi belega dne "ukradli" dragoceno sliko, da bi pokazali, kako slabo je zavarovana galerija. Tatvine ni nihče opazil.
29. september 1971
Kmete je strah pred tujimi lovci
Jesensko-zimska lovna sezona je v Pomurju v največjem razmahu. Hotelske zmogljivosti vedno bolj zasedajo italijanski lovci in blagajne se spet polnijo z devizami. Pri tem pa vse bolj pozabljamo na našega človeka. Na kmete, ki jih je v lovni sezoni kratko malo strah hoditi na njive pospravljat pridelke, ker so bili v minulih dveh letih nekateri izmed njih obstreljeni predvsem od italijanskih lovcev. Po podatkih soboške uprave javne varnosti je bilo, na primer leta 1969 v Pomurju registriranih 13 nesreč pri lovu in kar 11 primerov so zagrešili italijanski lovci.
Te dni smo v našem časniku zapisali naslednjo vest: "Dne 18. septembra sta bili obstreljeni od italijanskih lovcev Terezija Horvat iz Lipovcev in Irena Topolnik iz Rakičana. Do dogodka je prišlo na polju med Rakičanom in Lipovci. Iskali sta zdravniško pomoč v soboški bolnišnici."
Kaj storiti, da se bomo podobnim ali še hujšim primerom izognili? Predvsem je potrebna previdnost. Dolžnost naših lovskih družin pa je, da gostujoče lovce seznanijo s pravili lova in z dejstvom, naj bodo med lovom skrajno pazljivi, ker je v jesenskih dneh na polju še veliko ljudi pri spravilu pridelkov.
/.../ Osnovni problem je v tem, da na primer v Italiji lahko postane lovec vsak polnoletni državljan brez pripravniške dobe in brez lovskega izpita. Prav zaradi tega se morajo naši organizatorji lova zavedati svoje odgovornosti. Pričakovati je, da bodo lovske družine poskrbele za varnost občanov in da v bodoče ne bo treba naštevati neljubih nesreč.
Franček Štefanec
1. oktober 1971
Maršal Tito spremlja manevre
V Karlovcu, na področju Bele krajine, Korduna, Banije, Like in zahodne Bosne bodo od 2. do 9. oktobra manevri oboroženih sil SFRJ.
Vrhovni poveljnik oboroženih sil SFRJ maršal Tito bo neposredno spremljal manevre skupaj z najvišjimi državnimi, političnimi in vojaškimi funkcionarji. Manevre bodo opazovali tudi vojaški predstavniki, akreditirani pri nas.
Vojaškim operacijam manevrov poveljuje načelnik generalštaba JLA generalpolkovnik letalstva Viktor Bubanj. Po končanih manevrih bo veliko množično zborovanje, na katerem bo, kot pričakujejo, govoril predsednik Tito.
4. oktober 1971
Nevarna igračka
Pred dnevi so na pločnik pred Kvikom postavili konjička. V skrinjico ob njem vržeš dinar, fantiča posadiš na konjička in že si ta domišlja, da je pravi kavboj, ki na divjem mustangu vihra skozi prerijo. Lepo in prav. Otroci naj imajo svoje veselje, pa čeprav je zanj treba odšteti star stotak.
Toda konjič ni živ in če hoče galopirati, potrebuje elektriko. Pri Kviku so to rešili na prav preprost način. Speljali so navaden kabel kar po pločniku, ga z dozo spojili z drugim kablom in zadeva je bila zanje opravljena. Čezenj pa hodijo ljudje, se spotikajo ob kablu, otroci se igrajo tam naokrog... Mar res nihče pri Kviku ni pomislil, da se spričo tako improvizirane električne napeljave lahko pripeti nesreča z najhujšimi posledicami?
-brc
