16. oktober 1971
Milan Kučan v Dravogradu
V sredo je bil na obisku v Dravogradu član sekretariata CK ZKS Milan Kučan.
Na dopoldanskem sestanku je družbenopolitični aktiv občine Dravograd seznanil Milana Kučana z odprtimi vprašanji v občini in z delom in uspehi občine.
Popoldan je gost razlagal ustavne spremembe in oblikovanje slovenske državnosti: razlage so se udeležili predstavniki družbenopolitičnih in delovnih organizacij občine Dravograd. Prav tako je odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih postavljali.
Nato se je udeležil sestanka aktiva ZK v izobraževalnih ustanovah, tod so obravnavali svoj program dela. Milan Kučan jih je seznanil z uveljavljanjem verskih skupnosti v naši republiki in z njihovim pritiskom na področje vzgoje in izobraževanja.
17. oktober 1971
Človek z zvezami
31-letni Ivan Erjavec iz Maribora, ki se ima za postreščka, je kljub svoji nepismenosti "brihten" možakar.
Začelo se je z zakoncema Antonom in Terezijo Gregorič iz Maribora, ki sta pred okrožnim sodiščem v Mariboru izgubila v pravdi zaradi razveljavitve kupne pogodbe in plačila v višini 63.000 din.
Oba zakonca sta bila nad izidom pravde razočarana in o svojih težavah sta decembra 1969 potožila daljnemu sorodniku Ivanu Erjavcu.
"Jaz vama lahko pomagam," je rekel Erjavec in skromno pripomnil, da ima dobre zveze pri Zveznem izvršnem svetu, pri centralnem komiteju Zveze komunistov Jugoslavije, v kabinetu predsednika republike in pri okrožnem sodišču v Mariboru, tako da mu ne bo težko urediti zadeve.
"Velja," sta rekla naivna zakonca in Erjavec je začel s potovanji v Beograd, Ljubljano, Sarajevo, Koper, Novo mesto, Kranj in drugam. Pri sodiščih je vlagal nepomembne in nerazumljive vloge in Gregoričevima zatrjeval, da bo stvar kmalu uspešno urejena - seveda ni pozabil iz raznih krajev Jugoslavije Gregoričevima pošiljati telegramov, v katerih je zahteval denar, oba pa je prepričeval, da je "na terenu" posebna komisija ter da so razne osebe in visoki funkcionarji že odločili v korist Gregoričevima.
Erjavec je uspel od njiju izvabiti 17.676 din, ker pa sta postala zakonca aprila 1970 že sitna, pač zato, ker vsa zadeva ni dala nobenega rezultata, je Erjavec dal pri nekem odvetniku v Beogradu sestaviti lažno ovadbo zoper sodnika v Mariboru, češ da sta zakonca Gregorič izgubila pravdo, ker je sodnik od nasprotne stranke sprejel podkupnino 1.000 din.
Vsa zadeva je prišla pred okrožno sodišče v Mariboru, ki je dokazalo, da, kar zadeva podkupnino, to ni resnično, obenem pa ugotovilo, da Erjavec ni hodil v šolo in je debilna osebnost s posebno sposobnostjo prepričevanja ljudi o svojih sposobnostih in dobrih zvezah pri oblasteh.
Zaradi njegovih "zvez" ga je sodišče obsodilo za kaznivo dejanje goljufije in krive ovadbe na enotno kazen 11 mesecev zapora, obenem pa je ugotovilo, da je bil ob svoji dejanjih bistveno zmanjšano prišteven.
Nikola Šoštarič
18. oktober 1971
Davee Dee samo na plakatih
V soboto je bil v dvorani C na mariborskem sejmišču velik koncert zabavne pop glasbe, na katerem so sodelovali štirje vokalno-instrumentalni ansambli. To so bili Alarm in Čudežna polja iz Maribora, Bumerangi iz Kopra in sloviti Dozy, Beacky, Mick and Teach. Na plakatih je bil sicer napisan tudi Davee Dee, toda organizatorji verjetno niso vedeli, da le-ta ne igra pri skupini že dve leti. Propaganda je pač propaganda, pa čeprav včasih pretirava. Glasba, ki smo jo poslušali, je bila kar kakovostna, predvsem pri zadnjih dveh. To so bili Bumerangi in Dozy, Beacky, Mick and Teach. Za sorazmerno vedro razpoloženje pa je skrbel Tomaž Domicelj: poskušal je ogreti dokaj hladno publiko, ki se v nezakurjeni dvorani ni mogla prav razživeti. Torej spet kritika na račun organizatorja.
B. Budja
20. oktober 1971
Modro ali rožnato?
Beograjski dnevnik Politika ekspres je prejšnji teden kot novico dneva sporočil svojim bralcem, da lahko zdravniki povedo, kakšnega spola bo otrok, ki se še ni rodil! Po dosežkih vrhunskih, svetovno znanih strokovnjakov so pričeli ginekologi porodniške klinike v Beogradu ugotavljati, ali bo nosečnica rodila sina ali hčerko. Četudi je dnevnik objavil izjavo dr. Vujina Šuloviča, ginekologa, da so v Beogradu doslej naredili samo nekaj poskusov in da je po njegovem medicinsko gledano neupravičeno vnaprej določati spol še nerojenemu otroku, pa je imela novica dneva velik odmev.
/.../ Da bi določili spol otroka (v mariborski bolnišnici bi to lahko storili že pred leti), morajo zdravniki opraviti majhno operacijo. Pri nosečnici naredijo tako imenovano punkcijo maternice, da dobijo s plodovnico celice plodu. Poseg ni enostaven. Kaj pravijo mariborski zdravniki?
Dr. Elko Borko: "Od leta 1949, ko je Barr ugotovil, da lahko razlikujemo moške celice od ženskih, je mogoče zanesljivo določiti kakšnega spola bo otrok."
Prim. dr. Edvard Glaser: "Skupina naših zdravnikov je že pred leti razpravljala o možnosti za določitev spola otroku pred porodom, vendar smo prišli do sklepa, da moramo storiti za zdravje nosečnic in njihovih otrok kaj več, kaj bolj pomembnega, kot pa da jim določimo vnaprej, ali naj spletajo roza ali modro jopico za novorojenčka." /.../
Milan Golob
22. oktober 1971
Se je zgodovina obrnila?
Ko je 1935. leta odbor za podelitev Nobelove nagrade za mir podelil to nagrado zadnjemu Nemcu, naprednemu nemškemu publicistu in borcu proti obnovitvi nemškega militarizma Carlu von Ossietzkemu, je takratni nemški kancler Hitler pobesnel od jeze. Takoj je ukazal ustanoviti posebno ustanovo, ki bi naj kot nasprotje Nobelovi nagradi podeljevala nagrade, seveda v skladu s Hitlerjevimi željami in ukazi.
Letos je odbor spet podelil Nobelovo nagrado za mir Nemcu in to ne navadnemu Nemcu, temveč kar nemškemu kanclerju Willyju Brandtu. Ta nenavadna in docela nepričakovana poteza je iznenadila svetovno javnost, jo dobesedno presenetila, saj je bilo med 39 kandidati gotovo nekaj takih, ki so gotovo mogli prej računati na letošnjo Nobelovo nagrado za mir kot pa nemški kancler.
In vendar zdaj ko že imamo odločitev odbora tu, lahko trezno razmislimo, ali je bila podelitev pravilna ali ne. Brandt je posebno v letošnjem letu napravil nekaj takih političnih korakov, posebno sporazum z Moskvo in Varšavo, ki pomenijo izredno mnogo za mir v Evropi in v svetu prav tako. Če bodo ti sporazumi držali in če se bodo podobni še nadaljevali z drugimi vzhodnoevropskimi deželami, potem je Brandt resnično zaslužil nagrado za mir v letu 1971.
Toda Brandt ni samo politik miru, ampak je tudi vse drugačen človek, kot so bili njegovi predhodniki. Spomnimo se samo, kako je Nemec Brandt v Varšavi pokleknil pred spomenikom, posvečenim poljskim Židom, ki so jih iztrebili prav Nemci.
Kaže, da se je resnično mnogo spremenilo pri našem severnem sosedu. To vliva upanje - in hkrati postavlja na laž tisti znani pregovor: zgodovina se ponavlja.
Ne, zgodovina se je obrnila!
Franc Šrimpf
