6. oktober 1971
Luksus
Vemo, da denarja ni nikoli dovolj. Nima ga dovolj - po njegovem mnenju seveda - milijarder Rothschild, kakor ga kajpak nima dovolj reven kmetič v Halozah in nima ga dovolj vlada precej bogate Nemčije, kakor ga nima tudi vlada dokaj revnejše Jugoslavije. In kje pride vlada, lepo prosim, enostavneje do denarja kot s podražitvami?
No, in zaradi tega se nam v kratkem obetajo nove podražitve. Vest, ki je prispela z zadnje seje ZIS, seveda ni prav nič razveseljiva. Za potrošnike namreč. Toda, kaj hočemo, plačevali bomo več in pika.
Mene moti pri tej vesti nekaj drugega, namreč to, kako je formulirana. Prebrali smo namreč, da se bo znatno podražilo luksusno blago, kot so fotoaparati, barvni televizorji, motorji za čolne, ki imajo več kot 8 KM, avtomobilske gume in podobno.
Nič nimam proti temu, če bodo podražili kot luksusno blago ocenjene kožuhovinaste plašče in posebno dragocena krzna, drago kamenje in zlat nakit, uvožene kozmetične preparate, uvožene perzijske preproge in podobne stvari, toda:
Fotografski aparat je bil luksusni predmet morda leta 1925, ne pa tudi leta 1971, ko praktično v razvitejših deželah skoraj ni več družine brez fotografskega aparata ali filmske kamere in ko tudi pri nas sodi k standardu kot, denimo, radijski aparat. Pred skoraj desetimi leti sem se s svojimi očmi prepričal, da je imel na Japonskem skoraj vsak pristaniški delavec svoj fotografski aparat, mi pa danes razglašamo takšen aparat za luksus.
Na zahodu Evrope se črno-beli televizijski aparati množično umikajo barvnim sprejemnikom - ker pač tako terja nenehni razvoj televizijske tehnike - mi pa razglašamo barvni televizijski sprejemnik za luksusni predmet.
Morda je motor za čoln, ki ima več kot osem konjskih moči, za tistega, ki se vozi po Mariborskem jezeru, res luksus, toda za ribiča na jadranski obali vsekakor ni, ker ga potrebuje pri svojem vsakdanjem delu. In - ali ni smešno uvrščati med luksusne predmete še avtomobilske gume?
Vem, da na vseh koncih primanjkuje denarja, pa naj bo to federacija ali republika, in da ga je treba od nekod dobiti. Najlažje je do njega priti s podražitvami. Toda ob podražitvah, ki so že same po sebi neprijeten ukrep, je treba paziti vsaj malce na formulacije, ki jih pripravimo potrošniku. Vsaj v tem pogledu ni treba delati neumnosti...
Dežurni reporter
7. oktober 1971
Zbornik z zamero
Med kongresom zdravnikov Jugoslavije, ki zaseda na Bledu, izide vsak dan bilten Kongresne novice. V včerajšnji izdaji je objavljena Prešernova Črkarska pravda, z nadnaslovom Aktualno za Bled 1971. To je prvi natiskani odmev na jezikovni zapetljaj, ki ni prizanesel tudi temu pomembnemu srečanju jugoslovanskih zdravnikov.
Predstavniki zbora Liječnika Hrvatske so namreč na seji predsedstva zveze zdravniških društev Jugoslavije dan pred začetkom blejskega kongresa protestirali, ker niso v zborniku kongresa referati hrvatskih avtorjev objavljeni v hrvatskem jeziku, ampak v ekavski inačici srbohrvatskega oziroma hrvatskosrbskega jezika.
Zbornik sta izdala zveza zdravniških društev Jugoslavije in Slovensko zdravniško društvo, založba Lek, naklada 2500 izvodov, glavni in odgovorni urednik prof. dr. Stanislav Mahkota.
Seja predsedstva zveze zdravniških društev dan pred začetkom kongresa je trajala dobre štiri ure in kakor sem slišal v dobro obveščenih krogih, so večino časa porabili za "črkarsko pravdo"./.../
7. oktober 1971
Denar, imenovan evro
Neka nizozemska reklamna agencija je v sodelovanju z ameriškim tednikom Time razpisala natečaj o naslovu prihodnjega skupnega denarja zahodnoevropskih držav. Poročajo, da sta kar 102 udeleženca predložila enako ime valute, namreč evro. Naslov je, kot vse kaže, všeč tudi članom mednarodnega ocenjevalnega odbora. Le-ta je sklenil, naj nagrado dodelijo tistemu, ki ga bodo izžrebali s kocko.
Srečo je imel 57-letni frančiškan Kevin Kidd, rojen v Kanadi, ki živi sedaj v Jeruzalemu. Prejel je nagrado 1000 evrov (kakih 4000 din po verjetno prvi pariteti prihodnjega evropskega denarja). Za evropsko valuto so predlagali tudi naslednje naslove: dukat, talent, common in churchill (v spomin na pokojnega britanskega premiera, ki je prvi pozival k evropski enotnosti). Iz Francije sta prišla dva predloga: prihodnjo valuto naj bi imenovali pompidou po sedanjem predsedniku Pompidouju ali monet. Jean Monet je bil eden izmed idejnih začetnikov evropskega skupnega tržišča.
Zlatarska umetnost v pokrajinskem muzeju
V dveletnih razmakih prireja mariborski pokrajinski muzej razstave posebnega pomena, ki vzbujajo zanimanje jugoslovanske strokovne javnosti in tudi zamejstva. Letos je pod vodstvom kustosa Marjetice Šetinc pripravila muzejska ekipa vabljiv dogodek. Na ogled je postavljeno delo zlatarske umetnosti s slovenske Štajerske. Razstava je že koj v začetku priklicala številne goste, odprta pa bo ves oktober v zgornjih prostorih mariborskega gradu. Na imenitno priložnost velja opozoriti posebej tudi zato, ker gre za eksponate, ki jih večinoma kasneje ne bo več moč videti na kakšni večji javni razstavi.
Foto: Danilo Škofič (Večer, 8. oktober 1971)
9. oktober 1971
Če ni solidarnosti?
V hribovski vasi Oklukova gora v brežiški občini so pred dnevi kmetu Ivanu Suši sosedje sami odklopili krajevni vodovod. To so storili zaradi tega, ker kmet Suša ni kazal primerne solidarnosti do drugih uporabnikov vodovoda.
Ugotovili so namreč, da Suša navzlic opozorilom čezmerno uporablja vodo. To se je dogajalo že dalj časa, najhuje pa je bilo letos poleti, ko je Suša v času znatnega pomanjkanja vode nekega dne izpraznil rezervoar krajevnega vodovoda s tem, da je vodo spustil v svojo kapnico. Zaradi tega je 25 drugih uporabnikov vodovoda nekaj dni ostalo brez vode.
Krajevni vodovod za Okukovo goro in sosednje Volčje so zgradili prebivalci pred tremi leti s pomočjo občine. Čeprav je bil kmet Suša domala edini, ki je okleval in ni sodeloval pri gradnji, so mu kasneje vendarle dovolili uporabo vode s tem, da je plačal prispevek. Ta prispevek so mu sedaj vrnili. Odvzem pitne vode kaki kmetiji je sicer skrajno hudo dejanje, vendar pa so se morali zanj odločiti, če so hoteli zagotoviti vodo drugim uporabnikom. Je že tako, da človek ne more pričakovati solidarnosti od drugih, če sam ni solidaren.
9. oktober 1971
Moskva zapira vrata Angležem
Sovjetska zveza je odpovedala obisk britanskega zunanjega ministra Homa, ki je bil v načrtu za prihodnji februar. Izgnala bo tudi 18 britanskih predstavnikov in državljanov iz Sovjetske zveze. Štirje so člani britanskega veleposlaništva v Moskvi, eden je poslovni predstavnik, drugih pa ta čas sploh ni v Sovjetski zvezi, vendar so jim prepovedali vrnitev.
Britansko zunanje ministrstvo je izrazilo obžalovanje zavoljo tega sklepa sovjetske vlade, današnji časniki pa opozarjajo, da bi bili novi britanski povračilni ukrepi v zdajšnjem položaju neopravičljivi.
Sovjetski državljani, ki so jih izgnali iz Londona, so včeraj prispeli v leningrajsko pristanišče, tam so jim priredili prisrčen sprejem in zborovanje. Isti večer so potem po televiziji sporočili sovjetsko odločitev o izgonu nekaterih Britancev in o odpovedanem obisku Homu, ki ga štejejo v Moskvi za enega od krivcev poslabšanja odnosov med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo.
Ostrina, s katero je Moskva odgovorila na "največji izgon v zgodovini diplomacije", ni presenetila moskovskih opazovalcev. Odnosi med Moskvo in Londonom so sedaj na najnižji točki v zadnjih 15 letih.
