15. oktober 1973
Spomenik Matiji Gubcu
Predsednik republike Tito je odkril včeraj v Donji Stubici spomenik Matiji Gubcu. Predsednik Tito je v govoru dejal: "Kmečki punt ni bil navaden upor. Morda se v samem izrazu skriva določena zgodovinska krivica. Pravzaprav je šlo za socialno revolucijo, ki je imela tudi širši odmev v Evropi, revolucijo z določenimi cilji in programom, s težnjami, da bi porušili vso fevdalno ureditev in ustvarili državo, v kateri bodo ljudstvo, kmetje, dobili svoje pravice in v kateri ne bo več izkoriščevalcev in izkoriščanih... Vse to priča, da je bil ta upor razredne narave, da je bila razredna zavest njegova gibalna sila. Zato je ta punt tako kot noben drug - in bilo jih je že precej poprej in pozneje - zapustil globoke sledove v zgodovini naroda, v duši našega človeka od tistega časa do naše revolucije. Zato ni naključje, da so duha odpora kmečkega punta in ime njegovega voditelja Matije Gubca oživljali z novo močjo že od prvih dni oborožene vstaje proti fašističnim osvajalcem in njihovim domačih hlapcem. Ideali, za katere je junaško umrl Matija Gubec in za katere so žrtvovali svoja življenja mnogi sinovi naših narodov, ideali osvoboditve kmeta, osvoboditve človeka nasploh, se uresničujejo v naši socialistični družbi že tri desetletja."
15. oktober 1973
Imel je 750 panjev
MARIBOR - "Nadvse ljubim knjige, še boj pa čebele. Od njih sem se veliko naučil, zato sem se jim čisto predal," je dejal 80-letni Franc Kirar, čebelar na sobotni slovesnosti čebelarskega društva Maribor, ki je bila posvečena spominu znamenitega čebelarja Antona Janše. Letos je 200-letnica njegovega rojstva. Mariborski čebelarji so hkrati praznovali življenjske jubileje svojih štirih najstarejših članov; trije jubilanti: 90-letni Štefan Pušaver in 80-letna Lojze Struna ter Janko Fabič, se je niso mogli udeležiti. Prišel je samo Franc Kirar, ki bo jutri praznoval 80. rojstni dan in velja za enega najbolj znanih slovenskih čebelarjev. S. N.
Nekoliko drugačen pogled ...
... na prizorišče zdajšnjega spopada na Bližnjem vzhodu. Kraji, ki jih v poročilih o vojni pogosto omenjamo, so tokrat posneti iz vesoljske ladje, in sicer je to storil gemini 11 septembra 1966.
(Večer, 15. oktobra 1973)
16. oktober 1973
ZDA pošiljajo orožje Izraelu
ZRAČNI MOST JE TAKO OBSEŽEN, DA SO VKLJUČILI TUDI CIVILNA LETALA - ZDA so včeraj obnovile dobavo orožja Izraelu. Zračni most, po katerem ga pošiljajo, je tako obsežen, da so morali vključiti za prevoz orožja tudi letala civilnih družb. Število teh letal ni znano, napovedujejo pa, da jih bodo pritegnili še več. Na izraelsko letališče so že pripeljali prve tovore orožja. Tudi iz Lizbone so potrdili, da letijo čez Portugalsko ameriška vojaška in civilna letala, namenjena s tovori orožja v Izrael. Američani pošiljajo orožje iz številnih svojih oporišč v Evropi in na Azorskih otokih.
16. oktober 1973
Njihovo mnenje ...
MARJAN REMEC, akad. slikar in profesor: "Na prvi gimnaziji v Mariboru, kjer poučujem likovni pouk, sem tudi mentor mladim, ki prirejajo številne kulturne dijaške nastope. In to je posebne vrste delo, ki veseli človeka ..."
16. oktober 1973
Djalma je le odšel!
NA SINOČNJI SEJI UPRAVNEGA ODBORA NK MARIBOR SO SPORAZUMNO PREKINILI POGODBO Z DJALMO MARKOVIČEM — NA ČELU VIJOLIČASTIH ZAČASNO PEPO KIRBIŠ - Kljub temu da je v petek še energično demantiral vse vesti o odhodu iz Maribora, je včeraj Djalma Markovič zaprosil vodstvo NK Maribor za sporazumno prekinitev pogodbe, to pa je njegovi prošnji ustreglo. Markovič bo vrnil klubu 11.000 din, ki jih je prejel za podpis pogodbe, ki je sedaj razveljavljena, razen tega pa bo njegov novi klub NK Zagreb odigral v Mariboru brez odškodnine prijateljsko tekmo. Upravni odbor je na svoji seji za začasnega trenerja prvega moštva imenoval znanega nogometnega strokovnjaka Pepa Kirbiša, njegov pomočnik pa bo še naprej Vinko Donko. Obema trenerjema bo seveda pri njunem delu pomagala strokovna komisija na čelu z Bogom Pircem, ki bo skušala angažirati v najkrajšem času novega trenerja za vijoličaste. POMOČ ZA PROSENA - Kakor smo že napisali, obstaja realna možnost, da bo Tomislav Prosen znova nastopil za NK Maribor, vendar je vsota, ki jo za tega odličnega igralca zahteva nizozemski prvoligaš Nijmwegen, previsoka za trenutno finančno stanje v klubu. NK Maribor zato apelira na vse svoje simpatizerje, da s prostovoljnimi prispevki pomagajo dobiti potrebna finančna sredstva, ki bi omogočila, da bi ta rutinirani igralec ponovno zaigral v vijoličastem dresu. JUTRI ZBOR NAVIJAČEV - Vodstvo NK Maribor sklicuje jutri, v sredo, ob 17. uri v prostorih restavracije v Ljudskem vrtu sestanek z navijači, na katerem bodo podrobneje obrazložili sedanje stanje v klubu. S. VIZOVIŠEK
16. oktober 1973
Markovičeva izjava VEČERU
Takoj ko smo sinoči izvedeli, da Ivan Djalma Markovič odhaja v Zagreb, smo ga skušali poklicati po telefonu. Takoj se nam je odzval in nam odgovoril na vprašanje, zakaj odhaja: "Kot človek imam pravico oditi, kamor hočem. Vesel sem, da je prišlo med menoj in klubom do sporazuma o prekinitvi pogodbe. Zagreb mi je ponudil boljše pogoje, tudi stanovanje, in zakaj ne bi priložnosti izkoristil. Žal mi je, da odhajam; predvsem občinstva, igralcev in uprave, ki so bili do mene vedno korektni. Igralcem NK Maribor želim, da bi bili odslej uspešnejši. V mislih bom vedno z njimi. Žal mi je, da nam je šlo v začetku prvenstva slabo, malce tudi nismo imeti sreče. Zahvaljujem se še enkrat upravi kluba, da je bila proti meni vselej korektna. Da ne bo kdo mislil, da odhajam iz osebnega sovraštva. Ne, proti nikomur nimam ničesar, z vsemi sem se vedno dobro razumel. Nogometni klub Maribor mi bo, tako kakor tudi mesto samo, vedno ostal v najlepšem spominu." D. ŠTERBENK
17. oktober 1973
Pred novo afero z deitom
Zdravilišče Radenska je v zadnjem času s prodajo brezalkoholne pijače deit doseglo velike uspehe. Letos so osvojili celo jugoslovansko tržišče, naročil pa je vsak dan več. Na včerajšnji tiskovni konferenci smo izvedeli, da poskuša podjetje Knjaz Miloš iz Arandjelovca zanimanje potrošnikov za novo pijačo izkoristiti za nelojalno konkurenco. Na trg je dalo podobno brezalkoholno pijačo z imenom diet BB. V Radencih so za te načrte izvedeli že poleti. Ker imajo s Knjazom Milošem dobre odnose, so ga opozorili, da je ime deit mednarodno zaščiteno in da ima Radenska v Jugoslaviji izključno pravico uporabljati to znamko. Iz Srbije je prišel odgovor, da nimajo namena izkoristiti tega imena, ampak da pripravljajo novo pijačo z drugačnim imenom. Pred štirinajstimi dnevi je kljub temu prišla na trg nova pijača z imenom diet BB, ki je polnjena v enakih steklenicah kot deit iz Radencev; tudi nalepka na steklenici je skoraj enaka, najhujše pa je z izkoriščanjem imena, ker poprečni kupec "diet" in "deit" zamenjuje ter tako prihaja do zavajanja. Delavski svet zdravilišča Radenska je o tem že razpravljal in sprejel stališče, da naj se s Knjazorn Milošem poskuša doseči sporazum. Ker proizvajalec iz Srbije ni hotel slišati za to, da bi nehal uporabljati ime diet BB, so v Radencih sklenili, da bodo svoje interese zaščitili po sodišču. Knjaza Miloša bodo tožili zaradi nelojalne konkurence, firma Kajo iz Nemčije, ki je prva začela proizvajati to pijačo, pa za zaščito blagovne znamke. V Radencih upajo, da bo sodišče takoj prepovedalo Knjazu Milošu uporabljati to znamko; pravijo pa še, da je ta primer tipičen dokaz za neurejenost jugoslovanskega trga, ker se sicer kaj takega ne bi moglo zgoditi. M. MUNDA
19. oktober 1973
Naši zvesti bralci v uredništvu
"Kar vstopite, čeprav bo bolj tesno. Veste, to je naš največji prostor", je sprejela najzvestejše naročnike glavna urednica našega časnika Kristina Lovrenčič. Izmed prek 800 naročnikov Večera iz 1945. leta smo povabili v uredništvo sedem, ki so postali naročniki maja, junija in v prvi polovici julija 1945. leta. To so bili: Franc Peklar iz Ertlove 10, Rozalija Furek s Ptujske 79, Maks Čurin iz Finžgarjeve 21, Mirko Pšunder z Lackove 52, Angela Bele s Prelogove 6 in Franjo Križman iz Smetanove 30 v Mariboru ter Štefka Baloh iz Založ 46 pri Polzeli. Dolgoletne naročnike sta sprejela tudi naš dolgoletni nekdanji glavni urednik Milan Filipčič in urednik Branko Senica, odgovorni urednik Mirko Čepič pa jim je posredoval željo uredništva, da bi jim po 28 letih branja Večera radi pokazali, kako ta časnik nastaja. "Seveda bi vam tudi radi pokazali, v kakšnih prostorih delamo, zakaj nekateri namreč mislijo, so razkošni." /.../ "Časnik se razvija kot življenje. V začetku je delalo v našem uredništvu le štiri do pet časnikarjev, sedaj pa je zaposlenih že 40. S priljubljenostjo je postajal vse debelejši in tedensko izide na 92 straneh," jim je med drugim dejal naš odgovorni urednik in jim podaril ročne ure, pri tem pa se je pošalil, da bodo lahko z njimi kontrolirali točnost naših raznašalcev.
B. DE CORTI
