7. februar 1972
Potresi: 100 tisoč ljudi beži
Italijanska Ancona je povsem izumrlo mesto, pusto in prepuščeno uničujoči moči seizmičnih sil. Več kot 100 tisoč prebivalcev tega starega pristaniškega mesta na jadranski obali, je zapustilo domove in si poiskalo zavetje kar na prostem. Do včeraj je v 50 urah doživela Ancona blizu 200 potresov, ki so dosegali osmo stopnjo po Mercallijevi lestvici. Stare hiše se rušijo, antične zgradbe popuščajo pod močnimi udarci. Starodavno glinasti zid okrog mesta je na več krajih počil.
Zanimivo je, da človeških žrtev ni bilo. Med prvimi so se začele rušiti celice v mestnem zaporu. Jetnike so odpeljali na prosto, pet jih je pobegnilo, vendar to sedaj nikogar ne vznemirja. Proti Anconi se stekajo dolge reke pomoči iz vse Italije. Bolnišnice so evakuirali. Težke bolnike so prepeljali v Bologno. Deset tisoče prebivalcev Ancone živi sedaj v avtomobilih, železniških vagonih, avtobusih, zasilnih bivališčih in si iščejo zavetje v okoliških provincah.
Kdaj bodo prenehali potresi, nihče ne ve. Skoraj v točnih presledkih pretresajo Ancono in okolico. Strokovnjaki menijo, da še niso izčrpali svoje moči.
7. februar 1972
Pomaga Klančnik
Naš edini alpski smučar na OI Kavčič je v Sapporu prepuščen samemu sebi. Jugoslovanski olimpijski komite ni hotel vzeti s sabo Avstrijca Kahra, trenerja alpincev, ker sta po mnenju odgovornih Čehoslovaka Remsa in Kluc kar dovolj. Sedaj poskuša skrbeti za Kavčiča Klančnik, ki je sicer ekspert za teke in kaj prida res ne more pomagati. K sreči je tukaj bivši smučar Šmitek, ki je vodil mlado reprezentanco in je sedaj v servisni službi Elana. Naš edini alpski smučar na OI pridno vadi veleslalom, ki bo v sredo in četrtek. Dekleta bodo vozila to disciplino v torek, vendar samo enkrat.
B. Skalicky
10. februar 1972
Nenavadni pogum
Težko je v Slovenski Bistrici, če fantje ne vedo, kako bi izkazali svojo korajžo. V takih primerih navadno kdo vzklikne "auf biks", na odgovor "auf rauf" pa se prične pretep - del pisane štajerske folklore.
V Slovenski Bistrici pa fantom ni, da bi se zmeraj tepli. Zato so se domislili pogum izkazovati tako, da v nočnih urah delajo nered po mestnem pokopališču. Tovrstna zabava je bila še pred dobrim mesecem na višku popularnosti, ko pa je organom UJV uspelo izslediti objestneže, so se fantje unesli.
Najprej so prijeli mlado štiriperesno deteljico, ki je po pijančevanju okrog polnoči rogovilila po pokopališču. Fantje so prevrnili nekaj spomenikov, prestavljali razne predmete z enega groba na drugega, na enem grobu pa so sneli celo 100-kilogramsko glavo z napisom in jo predjali ter tako pokazali tudi svojo moč. Potem, ko so se naveličali delati nered, so si ogledali še mrtvašnico, ki ni bila prazna, zatem pa so se odpravili nazaj v mesto in nadaljevali pijančevalsko turnejo.
Drug primer se je zgodil po plesu. Fantje so se zbrali na pločniku, eden od njih, Anton Uršič, pa je jel vpraševati, kdo si upa na pokopališče po križ. Opogumil se je 20-letni Karel Lozinšek in z Uršičem sta sedla na moped. Šlo je menda za stavo.
Čez nekaj časa sta se pogumneža vrnila k druščini. Lozinšek je imel na ramenih križ, ki ga je izruval iz svežega groba, Uršič pa si je okoli vratu zmagoslavno nadel nagrobni venec. Ko sta se pokazala s trofejami, sta oboje zapeljala nazaj na pokopališče.
Organi UJV so objestneže prijavili sodniku za prekrške, ker so se pregrešili zoper javni red in mir. Upajmo, da si bodo bistriški fantje sedaj našli kaj primernejšega za izkazovanje poguma.
-fer
11. februar 1972
Sapporo 72: Danilo Pudgar izredni osmi!
Danilo Pudgar je danes zjutraj postal najbolje uvrščeni Jugoslovan vseh časov na zimskih olimpijskih igrah. V prvi seriji je imel Danilo nekoliko smole, saj je moral precej časa čakati na dovoljenje za skok, ker je ravno takrat pihal močan veter, kar je tudi vzrok za nekoliko manjšo dolžino 92,5 metra, s katero je zasedel 15. mesto. Po prvi seriji je vodil mladi Poljak Wojtech Fortuna s fantastično daljino 111 metrov. Izredno dramatično je potekala druga serija, v kateri so se skakalci spuščali z najnižjega zaletišča. Pri večini so se daljine zelo zmanjšale, med temi, ki so skoke bolje opravili je bil tudi Danilo Pudgar. Pristal je na 97,5 metra, za kar je zbral 906 točk in celo vodil, dokler ga ni prehitel Fortuna. /.../
B. Skalicky
11. februar 1972
Več za otroke
Zdravniki pri rednih pregledih šolskih otrok ugotavljajo, da je podhranjenost teh otrok vedno večja. Otroci so predvsem nepravilno hranjeni. Celo tisti kmečki otroci, ki so iz razmeroma premožnih družin, imajo pomanjkljivo prehrano, ker matere zaradi pomanjkanja delavcev za kmečka dela ne utegnejo redno kuhati hrane. Nekatere družine živijo v slabih socialnih razmerah (kmetijski, tekstilni in čevljarski delavci), to pa najbolj čutijo otroci.
V Sloveniji je še vedno precej krajev, kjer so mlečne in šolske kuhinje pomembni dejavniki prehrane šolskih otrok. Toda že nekaj let šolske kuhinje, to so kuhinje, ki kuhajo tudi kosila, niso prejemale izdatnejše podpore, nekatere so postale celo popolnoma odvisne od lastne iznajdljivosti (zbiranje hrane pri kmetih, pomoč delovnih organizacij, šolski vrtovi itd.).
V nedavnih razpravah o socialnem razlikovanju so bile večkrat omenjene tudi šolske kuhinje. Sprejeti so bili sklepi za večjo pomoč socialno in zdravstveno ogroženim otrokom. Sedaj bi te sklepe že morali uresničevati. Temeljna izobraževalna skupnost v Mariboru namerava povečati pomoč mlečnim kuhinjam za 50 odstotkov. Kako bodo povečali pomoč šolskim kuhinjam v gospodarsko slabo razvitih občinah, za sedaj še ni mogoče vedeti. Denarne težave prav gotovo ne bi smele prikrajšati za pomoč zdravstveno in socialno ogroženih otrok.
-er
14. februar 1972
V letalu JAT je bila mina?
Zanesljivo že moremo reči, piše današnja Borba, da je Jatovo letalo DC-9, ki je letelo iz Stockholma v Beograd, strmoglavilo na Češkoslovaškem zaradi eksplozije podtaknjene mine. Neuradno so izvedeli, da je takšen tudi sklep strokovnjakov, ki so raziskovali vzroke nesreče. Končala se je s smrtjo 27 potnikov in članov posadke.
Uradno poročilo češkoslovaške državne komisije pričakujejo ta teden ali v začetku prihodnjega tedna. Vse kaže, da je mina eksplodirala, ko je bilo letalo na višini 10.000 metrov, in sicer v sprednjem prtljažniku. Očitno je, da so jo prinesli v letalo skupaj s kovčki. To morajo seveda še uradno potrditi.
Ne glede na to, koliko tovora in prtljage pelje letalo, zavoljo ravnotežja najprej izpolnijo sprednji prtljažnik. Neposredno po prvi eksploziji mine (očividci trdijo, da sta bili dve v presledku 6-8 sekund), se letalo ni takoj razpadlo. Šele nekaj sekund po prvi eksploziji in nenadzorovanem poletu, ker so zelo verjetno odpovedale komandne naprave, je letalo izgubilo višino za 2000 do 3000 metrov in začelo razpadati. Zato se je prednji del trupa odtrgal od zadnjega.
Preiskave o nesrečah utegnejo trajati mesece, toda na osnovi podatkov, ki so na voljo, Borba že skoraj zanesljivo trdi, da je naše letalo raznesla podtaknjena mina.
JAT še vedno najstrožje nadzoruje prtljago in tovore na vseh letališčih. Da bi obvarovali letala pred diverzijami, imajo na večjih letališčih v svetu grajene posebne komore, skozi katere gredo kovčki, preden jih vkrcajo v letalo. V teh komorah so enake okoliščine kot takrat, ko je letalo na višini 8000 metrov in se mina sproži. To je varnostni ukrep, ker so tempirane bombe, ki eksplodirajo, ko je letalo na veliki višini.
Jatova letala zaradi nesreče nimajo manj potnikov.
14. februar 1972
Operacija se je posrečila
Zadnja, včerajšnja operacija preživele Jatove stewardese Vesne Vulovič v Pragi se je posrečila. Vesna sedaj že ve, da je v bolnišnici na Češkoslovaškem. Profesor dr. Kunc, vodja ekipe, ki skrbi za bolnico, meni, da bi utegnila že čez 15 dni odpotovati v Beograd, kjer bi se zdravila naprej. Zanjo bo najbolje, da bo v domačem okolju. Čaka jo daljše obdobje fizikalne in nevropsihične rehabilitacije, za to pa so po mnenju prof. dr. Kunca najboljše možnosti v Beogradu.
Ko so pripeljali Vesno iz operacijske dvorane, jo je čakal v sobi šopek belih nageljnov, ki jih je prinesel naš veleposlanik Ljubomir Babič. Vesno je videl včeraj tudi Tanjugov novinar.
Pa imamo novega pohorskega carja!
”Prosim vse trezne pohorske carje, naj novega carja ne obkladajo s kepami, grdimi priimki, ampak mu naj pomagajo,” je nagovoril tlačane stari car Ivan Kocmut-Vanč. To, da so ga kar zasipali s snegom, ki je čez noč zapadel na Pohorju, ga je tako carsko razjezilo, da je vse strogo kaznoval. Po stari pohorski tradiciji mora biti car rojen na Pohorju, pasti krave na Pohorju, smučati in skakati. Vse to zna novi pohorski car Mirko Sitar, ki bo carjeval vse leto. Prisotni tlačani so seveda zahtevali carico in sploh niso hoteli carja. Novi car Mirko Sitar je nato pozval vse pustnike v divje tekmovanje z lavorji na stezi pod Bellevueom. Kot je zapovedal pohorski car, so veseli podložniki ob še bolj veselih Vitkih plesali vso noč. Na fotografiji vidimo Mirka Sitarja z Rdečo kapico in ciganko, najlepšima maskama.
(Večer, 15. februar 1972)
