Običajne spopade in tekmovanje levice in desnice je zamenjala z izzivanjem sporov desnice zoper desnico. Vzpodbujena s skrajno desnega krila njenih volivcev je napadla vlado stranke, ki jo je kandidirala za najvišji položaj v državi. In od katere pričakuje, da jo kandidira in podpre za drugi predsedniški mandat.
Predsednica Kolinda Grabar-Kitarović se je ob neki manj pomembni mednarodni temi pokazala za omahljivo in nedosledno osebo, ki brez tehtnih pojasnil spreminja stališča, ne izvaja dogovorjene politike in zaradi vsega tega v tujino pošilja sliko o državi, ki ni partner, kot bi si ga želeli. Čeprav se ne ve, kako je v javnost prišla vsebina njenega pisma generalnemu sekretarju OZN Antoniu Guterresu, s katerim ga je poleti prepričevala, da podpira marakeško deklaracijo o migrantih in da bo konec leta osebno prišla na konferenco v Maroko in deklaracijo s svojo prisotnostjo potrdila. Iz objave na facebooku - to ni bila njena stran - je javnost izvedela, da si je premislila. V tem primeru je pomembno, kdo je to objavil. To je bil možakar, ki ga je osebno povabila na svojo inavguracijo in ki ga del medijev označuje za neonacista s pojasnili, da je "bil obsojen, ker je s kokainom plačeval prostitutke, s tožilstvom pa se je pogodil s priznanjem, da je moral z drogo kupovati ljubezen".
Kakšno je predsedničino resnično stališče o migracijah in migrantih, enem od največjih problemov današnjega sveta, ne hrvaška ne mednarodna javnost pravzaprav ne vesta. Ali bo še naprej zahtevala vojsko na mejah ali kaj drugega, ni pojasnila. Komentatorji so zapisali, da ni neobičajno, da se je predsednica odrekla poti v Maroko, saj tam ne bi bilo nekaterih svetovnih voditeljev, ki so ji osebno blizu. V Marakeš ne bo dopotoval ameriški predsednik Donald Trump, ob katerem se rada fotografira na takšnih dogodkih: Njega ne bo, ker je znana njegova ostra protimigrantska politika. Ne bo niti madžarskega premierja Viktorja Orbana in verjetno tudi ne drugih liderjev t. i. Višegrajske skupine, s katerimi ima Kitarovićeva skupne mnoge zunanjepolitične poglede in stališča. Med drugim tiste o sodelovanju treh morij, od Baltika do Črnega morja in Jadrana, ki ga trdno podpira tudi ameriški predsednik, čeprav, mimogrede, ne loči Baltika od Balkana. Ali kot bi dejal ugledni zgodovinar dr. Tvrtko Jakovina, kadar pride glavna podpora od takšne osebe, to pomeni samo, da je takšna politika slaba,
Cel stadion je vpil ustaški pozdrav “Za dom spremni”, ona pa ga “ni slišala”
