“Pokrajina ob Muri se ponaša z dediščino, ki je odraz prebivalcev pokrajine, prav tako še z veliko neizkoriščenimi potenciali, ki zaenkrat le v tišini čakajo na prihod rešitelja, še večje vprašanje pa je, ali bo ta tudi ostal. Tudi diplomanti in višje izobraženi se po študiju znajdejo pred ključnim vprašanjem, se vrniti, in če da, kako v domačem okolju doseči karierni vzpon s svojim intelektualnim vozom,” pravi latinistka in jezikoslovka Klaudija Sedar, doktorica znanosti, ki preučuje kulturnozgodovinsko izročilo Prekmurja. Pri tem izpostavlja, da so potrebe trga dela v neskladju v izobrazbeno strukturo bodočih pomurskih intelektualcev. “Bodo kljub temu pridobljeno znanje in nove ideje uporabne in koristne, bo domača krajina prepoznala in sprejela to znanje, bo dala priložnost, prisluhnila in odprla vrata krikom mladih intelektualcev, ki so gonilo in luč za prihodnji razvoj pokrajine,” se sprašuje Sedarjeva, ki dodaja, da del pokrajine na levem bregu Mure še vedno čuti posledice tisočletne pripadnosti drugi državni ureditvi. “A da so v Prekmurju že od nekdaj živeli Slovenci, pričajo številni dokumenti, prav to pa je tudi govorilo v prid pri določanju novih mej na pariški mirovni konferenci leta 1919.
Ob 100. obletnici združitve Prekmurja z matičnim narodom je to le še dodaten opomin, da moramo svojo dediščino, vključno s prekmurskih jezikom, ohranjati, prav tako pa skrbeti za vsesplošni napredek pokrajine. Tudi zato je zelo pomemben neposreden stik s pokrajino, kajti le če hodimo ob njej, jo na ta način tudi spoznavamo, zaznavamo spremembe in priložnosti, spremljamo in tudi sooblikujemo njen razvoj.”
Sedarjeva meni, da se Prekmurje danes razvija in da se v pokrajini odpirajo tudi dodatne možnosti za rast. “Prekmurje postaja vse bolj prijazno in prijetno, tudi za ustalitev, vendarle pa se mladi izobraženci, še posebej visoko izobraženi, še vedno znajdejo pred pragom velikega izziva, kjer je alternativa prej pravilo kot izjema. Se torej kljub temu vrniti, in če da, ali tudi ostati? Že stara latinska modrost pravi, da je v znanju moč. Imamo ga dovolj, dobršna mera radovednosti, drznosti in dovzetnosti za nove izzive pa lahko vodi v smeri napredka, tako osebnostnega kot poslovnega.”
