Takrat smo ugotavljali, da se še nobeni vladi ni nasmihalo tako udobno vladanje kot Šarčevi. Za nameček naj bi ji bile naklonjene tudi zvezde. Slovenci naj bi preživeli podobno leto, kot je bilo lansko. Plače bi nam še rasle, najbolj letos minimalne, kar za podjetja ne bi predstavljalo težav, zaposlenost bi se povečala. Tudi podjetja so v dobri koži in ni razlogov, da ne bi tudi ostala, smo si govorili. Da pa se ne bi vse le svetilo, si nismo zamolčali, da že dolgo šepa produktivnost, ki je za kar petino nižja od evropske, in se prav v njenem dvigu skrivajo zakladi. Tisti, ki bi mali Sloveniji prav prišli, še zlasti v globalno negotovih časih, zaznamovanih s poslavljanjem Združenega kraljestva, kitajsko-ameriškimi trgovinskimi merjenji in drugim. Zdaj pa ...
Zdaj so kraljestva daleč v ozadju, odplaknilo je vlado in ljudje bi se - če za naše meridiane politika ne bi bila tako usodno privlačna in ne bi nastajala nova vlada - ukvarjali le še s tem, kako bi preprečili širjenje koronavirusa po deželi. Tudi zato niso preslišali, da je novi mandatar za sestavo vlade Janez Janša zaskrbljen, kolikšno škodo bo povzročil virus v globalni ekonomiji, katere ranljivi mini delček smo. Veliko manj verjetno je, da so zastrigli z ušesi, ker so Janšo skrbele luknje v rekordno visokem proračunu, ki ga bo, kot je napovedal že prej, nova vlada popravila z rebalansom. Potožil je: "Tudi iz dosedanjih vladnih krogov dobivam opozorila, da v sprejetih proračunih za letos in naslednje leto zeva nekajstomilijonska luknja. Predvideni so viri, ki niso realni, in v njih so izdatki, ki niso pravilno ocenjeni. Tukaj je veliko tveganje in zelo malo jastogov, če se izrazim v znanem žargonu."
Šele rebalans rekordnega proračuna bo najbrž razkril, kaj želi Janševa vlada popraviti najprej, če ne bo seveda letos, bog ne daj, popravljal javnih financ kar koronavirus