Prikazanje v Bruslju

Premier Šarec ni hotel nastopiti pred Evropskim parlamentom. Če bi imel boljše svetovalce, bi za to navedel tudi boljšo in elegantnejšo utemeljitev: ob Tajaniju, ki bi že sam po sebi povsem zadostoval, bi lahko navedel tudi druge argumente iz zakladnice diplomatskih trikov, denimo tega, da so mu dali premalo časa za pripravo nastopa. Za domače občinstvo pa tudi to, da gre za parlament, ki se bo čez mesec dni tako ali tako razšel, in da je zato nesmiselno o težavah in vizijah Slovenije govoriti tistim, ki o tem zagotovo ne bodo ne razpravljali ne odločali. S tem bi opozoril na podtone kolonialne nadutosti evropskih oblasti, njegova pragmatičnost pa bi bila med ljudmi deležna ustrezne podpore. Toda takih verbalnih junakov očitno ni nikjer. To, mimogrede, pojasnjuje tudi, da se vse bolj in pogosteje uporablja beseda problematika namesto problem in tematika namesto tema: govorniki, od politike do medijev, bi radi z napihnjenimi besedami povedali nekaj več, radi bi zveneli bolje, zato se izgublja razlika med splošnostjo daljšega termina in jasnostjo krajšega termina. Retorikatika, kaj hočemo!
Šarec je nedvomno pustil več možnosti kritikom in manj sebi. Škoda, saj je imel prav. Zato je medijsko predstavo izvedel Janša, najprej z izjavo, s katero opominja predsedstvo Evropske ljudske stranke, da bo njena usoda vprašljiva, če bo kakor koli kaznovala nesramnosti, ki jih tudi na njen račun že dlje časa izvaja Orban. Kakšna sta bila dejanska teža in učinek te izjave, ni povsem jasno, zato se moramo zadovoljiti z domnevo, da je bila predvsem namenjena slovenski javnosti; Janša razumno opozarja Evropo. Ko se je začelo zasedanje politične skupščine Evropske ljudske stranke (EPP), se je tam prikazal Janša, kar je logično, saj je vodja ene od strank, ki to skupino sestavljajo. Na zborovanju, sodeč po medijskih poročilih, ni javno nastopil, kar zastavlja vprašanje, zakaj je sploh šel tja. Fotografiral se je s svojimi poslanci in Orbanom, dal je izjavo iz nekogaršnje pisarne. Tuji mediji, ki so poročali o sestanku in dogovoru, da se zamrzne članstvo Fidesza v EPP, Janše niso omenjali. Prikazanje je bilo po eni strani namenjeno Orbanu, mecenu SDS, ter domači javnosti, da pokaže, kakšno pomembno vlogo ima Janša v evropski politiki. V resnici pa je bil del manjšine proorbanovcev, in rezultat za Orbana sploh ni tako dober, zlasti med evropsko predvolilno kampanjo. Z drugimi besedami rečeno, Janša je solidarno izpostavil poraz Orbanove in svoje linije v Evropski ljudski stranki. V redu, to je del politike, tokrat transparenten in nepomemben. Za njim se skriva zlasti potreba po nadaljnjem financiranju stranke in njenih medijev. Zato poskušajmo, bolj za šalo kot zares, Janševo prikazanje v Bruslju obravnavati tako, kot njegovi imperialni mediji obravnavajo druga prikazovanja, potovanja in na sploh vsakogar, ki se kjerkoli zgane, pa ni njihov.
Kako je oseba X potovala? Na čigave stroške? S katero letalsko družbo? Je obstajal cenejši način potovanja – nizkocenovni prevoznik, vlak s štirikratnim prestopanjem, romunski avtobus, delitev stroškov v primeru vožnje z enim avtomobilom, peš? Koliko je luksuzno potovanje stalo davkoplačevalce? Kdo plačuje vilo, v kateri je sedež stranke? Je bila ukradena?