Nizka volilna udeležba v Mariboru, nižja od slovenskega povprečja, ni nič novega, je le ponoven pokazatelj mestne apatije, ignorance, otopelosti in celo izgorelosti volilnih upravičencev. Se spominjamo grafita "Če bi volitve kaj spremenile, bi bile prepovedane"? Posledica takšne (naveličane) cinične racionalizacije, fatalizma in izogibanja lastnemu prevzemu mestotvorne odgovornosti je ohranitev varnega statusa quo, s čimer se spremembe pač nikoli ne bodo zgodile. Bojkot volitev del civilne družbe vidi kot edini način odpora, saj ocenjujejo, da (ne)udeležba nima nobenega vpliva na njihovo vsakdanje življenje, da ni smiselna niti pomembna. Če pa še dodamo skoraj absolutistično, nedemokratično, neparticipatorno, menedžersko ("direktorsko") vodenje mesta, dobimo jasne rezultate lokalnega volilnega telesa.