SD pred volitvami: Teren se dviguje proti Levstikovi

Če si privoščimo zgodovinsko vzporednico, 13. kongres SD še zdaleč ne bo tako usoden, kot je bil 14. kongres Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ) pred tridesetimi leti, ko so slovenski delegati zapustili znameniti kongres, ki je pospešil razpadanje Jugoslavije. Sta pa bila na kongresu ZKJ prisotna kasnejši predsednik predhodnice SD Janez Kocijančič in takrat objokana Sonja Lokar, ki je bila med evidentiranimi kandidati za predsednico SD na tokratnem volilnem kongresu stranke, ki bo naslednje soboto. Lokarjeva z razlago, da je njen vlak že odpeljal, na kandidaturo ni pristala. Je pa na kandidaturo po dogovornem in kontroliranem majskem odstopu Dejana Židana poleg favorizirane predsedujoče stranki Tanje Fajon (49) pristal ambiciozni koroški poslanec Jani Prednik (33) z Raven.

Predniku 20 do 40 odstotkov

Dejana Levaniča, glavnega tajnika SD, smo vprašali, kako gleda na očitke, da je bila menjava na vrhu stranke, naslednice nekdanje monopolne nosilke oblasti v Sloveniji, izpeljana dogovorno v vrhu stranke, na njeni centrali v Ljubljani, brez sodelovanja terena. "Naš statut omogoča začasno vodenje stranke," odgovarja Levanič in spomni, da tega stranka Desus v statutu nima, zato se kalvarija ob menjevanju odstopljene predsednice stranke Aleksandre Pivec vleče tako dolgo, predvsem v škodo podpore stranke, ki je zdrsnila pod parlamentarni prag. "V različnih življenjskih situacijah lahko pride do takšnega trenutka. Statutarna možnost za prebroditev vmesnega obdobja je koristna," ugotavlja Levanič. Še več, v vrhu SD bi lahko vztrajali, da ne bi izpeljali volilnega kongresa do rednega kongresa, ki je pol leta po naslednjih državnozborskih volitvah, ki so predvidene za sredino leta 2022. Poslovodeča, torej Fajonova, bi lahko stranko peljala na volitve in se šele kasneje preverila na kongresu.

"A prav je, da kongres kandidatu podeli redni mandat. Ves postopek je bil speljan zelo korektno in hitro. S tem smo zadovoljili vsem kritikam, ki so govorile o tem, da za vrh stranke ni možnosti izbire, da niso imeli vpliva na to," ocenjuje Levanič. A v kandidacijskem postopku se je kot glavni protikandidat pojavil Jani Prednik, v glavnem brez podpore centrale samonarejeni, poslanec iz Koroške, ki je na prejšnjih državnozborskih volitvah presenetil in dosegel drugi najboljši rezultat v stranki za vodjo poslanske skupine Matjažem Hanom. Z naskokom je tudi prehitel svojega bivšega šefa Židana. Prednik je pristal na kandidaturo tik pred koncem kandidacijskega postopka, kar je presenetilo mnoge v stranki, sploh pa njeno centralo v Levstikovi ulici v Ljubljani. "Če se ne bi pojavil, bi si ga stranka morala izmisliti," nam je povedal dobro obveščen poznavalec razmer v stranki.

V kolikšni meri je rezultat, ki se obeta Predniku, ocene variirajo med 20 do 40 odstotki, odraz nezadovoljstva terena stranke z delovanjem centrale stranke? "Vedno je predkongresno dogajanje zelo živahno, če je en kandidat ali če jih je več. Pojavijo se določene kritike in določeni mediji, ki želijo še bolj spodbuditi konfrontacijo v stranki, so normalen proces," odgovarja Levanič, ki v pozornosti, ki jo zdaj uživa predsedniška dirka v SD, vidi priložnost, da se več govori o ideji socialne demokracije. In dokler to poteka na tovariški način, je to samo prednost za stranko.

Levanič priznava, da je v stranki vedno kdo nezadovoljen: "Stranka ima razvejano mrežo. Pri nas ni nikoli avtoritarne strukture. Ko se pojavi več kandidatov, se začne zbujati teren in javljati, kaj pogreša, kaj je treba izboljšati. Te zadeve se do kongresa stopnjujejo. Naloga centrale je, da spremljamo ta proces v stranki. In da vidimo, kje so sredine, ki pogrešajo vodstvo stranke, na katerih vsebinah je treba delati in kaj smo pozabili. Gre za pozitiven proces." In res, ko se je pojavila Prednikova kandidatura, je centrala stranke močno okrepila svojo prisotnost na terenu. Prav tako pa Fajonova, ki v zadnjih tednih mrzlično obiskuje lokalne odbore stranke.

Pri Janševih dobro zapisan

"Centrala je vzela Fajonovo kot favoritko, teren pa meni drugače. Meni, da je treba stranko prenoviti, lokalne odbore okrepiti, saj je delo na terenu ključno za stranko in njen razvoj v prihodnosti. Stranka je preveč centralizirana," pa nam je povedal eden od sogovornikov iz osrednjeslovenske regije, ki je član SD že več kot 20 let. "Velika zamera članov na terenu je bila, da so nekateri posamezniki v stranki, to ni bil konsenz, delegirali Tanjo kot predsedujočo ob menjavi Židana. Naredila se je panika, v njej pa sta se zgodili menjava Židana in postavitev Fajonove. Učinek menjave je v bistvu držal mesec ali dva, a rejtingi so zdaj spet padli na osem ali devet odstotkov," nezadovoljstvo terena opisuje naš sogovornik.

Teren vodstvu stranke iz Levstikove zameri, da ga dve leti ni bilo pri njih: "Ukvarjali so se z lastnimi lokalnimi skupnostmi, zanemarili pa Slovenijo. Tretja zamera pa je antijanšizem brez ponujene alternative. Ne ponujamo ničesar." Koliko nezadovoljstva bo uspel v volilni rezultat pretopiti Prednik? "Na začetku smo imeli teren proti Levstikovi, zdaj pa je Levstikova proti terenu. Levstikova se je aktivirala. Centrala je šla na teren, kjer je dnevno prisotna in hoče zgladiti zamero. Po začetnem uporu se je toliko aktivirala, da je uspela omiliti nasprotovanje in s tem znižati podporo Predniku na okoli 30 odstotkov. Kar je pa fantastičen rezultat za novinca v stranki." Sporočilo Prednikove kandidature Levstikovi je, da je zmerna levosredinska politika, konkretna in programska, tisto, kar imajo ljudje radi.

"Prehitro je govoriti o dveh konceptih v stranki. Kilometrina je izjemnega pomena v politiki. Zelo dobro je, da se kdo kot mlad profilira, fajn pa je imeti tudi jasna stališča. Vsi smo lahko zmerni politiki, pa to še ne pomeni, da imamo jasno izdelana stališča. Pri Fajonovi se po krivici izpostavlja revolucionarni del, ki pa to ni. Fajonova ima jasna stališča, ki si jih upa povedati. Po konceptih kandidatov ne bi ločeval," pa Levanič odgovarja na dilemo, ali Prednik predstavlja bolj zmerno in pragmatično linijo znotraj stranke, Fajonova bolj kritično, levo in antijanšistično linijo.

Prednik dobiva veliko podpore iz medijev iz orbite stranke SDS, kar mnogi v stranki tolmačijo kot signal, da je Prednik za Janeza Janšo in SDS bolj sprejemljiv kot Fajonova. Prednik namreč na Janšo gleda kot na enega izmed politikov slovenskega političnega spektra, Fajonova pa kot na nosilca za družbo in državo nevarnega janšizma. "To je pojav, ki sem ga pričakoval. Jani ima prednost, da se mu v preteklosti ni bilo treba izpostavljati in jasno izražati svojih stališč do določenih tem," odgovarja Levanič.

Kot Pahor bi stranko vodila iz Bruslja

Glede bodočega vodenja stranke v kontekstu upora terena proti centrali v Ljubljani je pomembno vprašanje tudi, ali lahko favorizirana Fajonova vodi stranko iz Bruslja, kjer že tretji mandat opravlja funkcijo evropske poslanke. "SD mora imeti predsednika stoodstotno prisotnega v Sloveniji. Ne moreš obljubljati, da boš poštimal teren, potem pa te tukaj ne bo. Teren bodo spet upravljali drugi, namreč interesi okoli centrale, ki jo hočejo nastaviti, da bodo lahko zopet vladali na terenu. Ona bo v Bruslju, karavana pa bo šla naprej," meni dolgoletni član SD.

Nasprotno, da je stranko, ki je organizacijsko močno razvejana, mogoče voditi iz Bruslja, pa meni Levanič: "To se je izkazalo že tudi v primeru Boruta Pahorja. Zahteva pa to veliko več energije. Če Fajonova odda nekaj vodilnih vlog znotraj Evropskega parlamenta, bo šlo." Levanič še dodaja, da je Fajonova sama opazila, da ji večja prisotnost v Sloveniji pomeni ogromno, povezave v EU pa so vseeno zelo pomembne.

"Stranko že ves čas vodim iz Slovenije. Tudi naprej jo mislim voditi iz Slovenije, ne iz Bruslja. Večji del časa sem v Sloveniji, v nadaljevanju, ko bo polno zaživel Evropski parlament, pa hodim v Bruselj za tri dni na teden, štiri dni pa mi ostane za stranko. Veliko pa se danes da narediti virtualno," pa o vodenju stranke iz Bruslja pravi Fajonova. Kritiki njenega uradovanja stranki iz Bruslja menijo, da je mandat evropske poslanke zlato padalo Fajonove, če ji misija predsedovanja SD spodleti. Mimogrede, kandidat stranke za visoke funkcije, prav tako evropski poslanec Milan Brglez, je v predsedniški dirki izrekel podporo Fajonovi.

Antijanšizem ni dovolj

In kje so glavne razlike med kandidatoma? "Mene politična trobila ali politični veljaki, ki so hujskaški, označujejo za radikalno levičarko. Uokvirjajo me čisto na napačnih temeljih, z nizkimi udarci in napadi. To je groba realnost slovenske politike. Jaz delam zelo drugače, povezujem, poslušam ljudi, sem človek kompromisa. Absolutno nisem radikalen politik, sposobna sem se pogovarjati na vse strani," Fajonova odgovarja na opazko, da Prednik predstavlja bolj pragmatično, bolj sredinsko politiko, ona pa da je bolj levosučno radikalna.

Tako kot Prednik Fajonova priznava, da antijanšizem ni dovolj: "Pomembno pa je, da se zavedamo, česar nočemo. Ne želim si države, v kateri bo ljudi strah, v kateri bodo nemir, napadi na neodvisne institucije in medije, na pravosodje, na sodstvo, brutalni posegi v gospodarstvo. Tudi ne vidim Slovenije med problematičnimi državami v EU, kamor drsimo z vladno zunanjo politiko."

Prednik pa v zadnjih nekaj letih pogreša več dela s člani: "Na ta način teren sporoča, da bi sami želeli biti bolj vključeni v kreiranje politik na nacionalnem nivoju. Mrežo, ki jo imamo, bi morali bolj izkoristiti. Mreža je tudi prednost, ki je ostale stranke, razen največje, nimajo." Kar se tiče aktualne politike, ki jo stranka pelje, pa Prednik ocenjuje, da se absolutno preveč odzivajo na aktualnega premiera Janšo, premalo pa kažejo alternativo v smislu vsebine, zakaj smo boljši in zakaj naj volivci volijo nas. "SDS se obnaša precej desno radikalno, kar na drugi strani dviguje levi radikalizem. Mi se preveč odzivamo na trenutnega premiera. V naše delovanje je preveč zažrt antijanšizem. Ta se je že precej let nazaj izpel, volivci na levi sredini pa pogrešajo vsebinske rešitve, ki jih mora dati socialna demokracija," pravi Prednik. Prepričan je, da je SD edina znotraj opozicije sposobna dobiti toliko glasov, da bi v bližnji prihodnosti lahko vodila vlado: "Tudi kadrovsko smo za to sposobni. Naš prostor je od sredine od skrajne levice, kjer prostor zaseda Levica."

Prednik sodi, da padec vlade s konstruktivno nezaupnico verjetno ni uresničljiv in da se bodo volitve zgodile leta 2022: "Kar pomeni, da imamo možnost in priložnost, čeprav bi bilo bolje, da vlada pade, ker je škodljiva za Slovenijo. Imamo leto in pol časa, da se kot stranka konsolidiramo in okrepimo na terenu ter da si zastavimo vsebinske programske cilje, da se bodo lahko volivci identificirali."