"Poleg tega, kako neumen bi bil videti vaš tvit, če bo morda zmagal Joe Biden. Si Slovenija to zasluži?" je Janši odgovoril Wolfgang Ischinger. Gre za nekdanjega nemškega veleposlanika v ZDA in predsedujočega Münchenski varnostni konferenci, glavnemu globalnemu forumu o varnostni politiki. Skratka, človek, ki lahko kadarkoli pokliče kanclerko Merklovo. Njegove delnice v notranjih razmerjih kotirajo tako visoko, da ni dvoma, da lahko odziv Janši beremo tudi kot sporočilo nemške politike.
Celodnevno Janševo tvitanje, sinhronizirano z bannonovskim učbenikom retorike o "ukradenih volitvah", "lenuhih, ki volijo za demokrate" ter drugih zarotah, bistveno presega škodljivo, doslej redko videno zunanjepolitično izgredništvo ali amaterizem. (Samo)destruktivnost teh izrekanj gre onkraj blamaže neke vladajoče politike ali nekega politika, ker pomeni hkrati destrukcijo za družbo in državo, njeno populistično ugrabitev za strankarske namene - Trumpova volilna zmaga, ki se zdaj izmika, a je ta politika zadnja štiri leta redefinirala vse normative normalnega, vulgarnega, sprejemljivega in njegovih posledic, bi bila pomemben steber v naraciji politične agende, kot jo pri nas vzpostavlja Janša v verziji 3.0. Janševo protežiranje Trumpa je zato nujno postaviti (tudi) v naš notranjepolitični kontekst, ker izpričuje razumevanje naslednjih faz (post)demokracije/(pravne) države, utemeljene tudi na trumpističnem dojemanju zakonov in reda (law & order). Četudi bi Trump padel po prvem mandatu, je volilni rezultat še vedno skrb vzbujajoča (pre)šibka zavrnitev skrajno desnega populizma, ki ga ni sram reči niti, da ne priznava volitev. Vihar, ki ga seje Trump, se že seli na ulice.
Obstaja pa še najbolj tragičen kontekst Janševih zunanjepolitičnih "ekskurzov": za cel svet pomembne volitve so prišle prav pri odvračanju pozornosti od vedno bolj razgaljenih dejstev, da je vladi upravljanje epidemije ušlo izpod nadzora. Tako rekoč istočasno, ko se je Janša ukvarjal z ZDA, je v tem trušču v eter prišel brutalni podatek o 29 mrtvih v torek. V sredo jih je bilo 30. Smo dovolj otopeli ali pa dovolj pogreznjeni v politično polarizacijo nove dobe, da teh tihih smrti ne vidimo, ne opazimo? V bolnišnicah je več kot 1000 ljudi, ki se zdravijo zaradi covida-19. V četrtek je Matjaž Vogrin, strokovni direktor UKC Maribor, podpisal dramatični poziv k pomoči vsem, ki lahko pridejo pomagat. Epidemiološka situacija se iz ure v uro slabša. Sistem je na robu, postelje so, kadra ni dovolj. Drži, za to še zdaleč ni kriv samo Janša, ampak so pod to stanje podpisane mnoge politične garniture zadnjega obdobja, ki so odlagale probleme zdravstva, dolgotrajne oskrbe. Daleč smo. Tam, kjer moramo bolne pošiljati v telovadnice in hale. Razčlovečenje. Smrtonosni grafi dovolj klinično kažejo, da je bilo tudi v zadnjih mesecih na vladni ravni veliko stvari narejenih narobe ali pa sploh niso bile narejene. Prioritete so bile drugje. Zato bi zdaj morali storiti vse, da zdravniki nikoli ne bodo prišli pred strokovno, človeško, etično nemogočo dilemo: koga (najprej) zdraviti.
Tako nevarnih iger in procesov z elementi kaosa, kot se vrtijo v Sloveniji ta čas, in to sredi hude zdravstvene krize, še nismo gledali
Dramaturgijo tedna je zaokrožila eskalacija nasilja v četrtek zvečer v prestolnici, ko je bil po desetletju spet na delu vodni top, ki je peljal med razbijače. Udarci so padali po policiji in novinarjih. Za nasilje ni opravičila in ga je treba najostreje zavrniti, natančno pa raziskati avtorstvo in režijo divjanja. Velja pa vseeno opaziti, kako je bil pripravljen scenarij nadaljevanja bitke za (re)interpretacijo poteka epidemije in brisanja vladne odgovornosti: krivi so opozicija, mediji in neodgovorni državljani. Posredno tudi za zadnje nasilje. Fotografije Ivana Galeta je premieru in v deljenje naprej distribuiral kar šef Sove, kar odpira vprašanja instrumentalizacije represivnega aparata. Vse to je podčrtalo še nočno paradiranje ministra Hojsa, obkroženega z možmi z avtomatskim orožjem, ki se je "mimogrede" zdrl še na novinarko Pop TV, da so "četrtkovi protestniki" pod vplivom medijev. In na tej točki demonstracije moči, repozicioniranja obvladovanja statusa "varuha reda in zdravja", se vrnemo prek luže: strategija, videna in uporabljena tam, z Bannonom izvožena v Evropo in ponekod sprejeta kot novo bistveno poglavje politične metode. Tako nevarnih iger in procesov z elementi kaosa, kot se vrtijo v Sloveniji ta čas, in to sredi hude zdravstvene krize, še nismo gledali. Virus ne posega le v zdravje, vse bolj postaja humus redefiniranja temeljnih pravil in odnosov v družbi. Jih je v (vladajoči) politiki še dovolj, ki bodo to spregledali?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
