Simon Gale: Prihaja čedalje več mlajših. Vedno več strank imam, ki pri meni kupijo prvi gramofon, da bi začele poslušati plošče

Zdi se, kot bi vstopil v glasbeni raj, ko na Kaiserstraße 67 na Dunaju prestopiš prag Galee Records, trgovine z gramofonskimi ploščami, gramofoni, ojačevalniki, posterji, izdelki iz vinila, po novem tudi avtomobilčki​ Hot Wheels. V prostoru diši po nostalgiji, pa tudi po novem. No, ta dan sredi maja, ko smo obiskali Slovenca Simona Galeta, lastnika trgovine, je v njej dišalo tudi po bureku. "Poslušajte, kako bom v perfektni dunajščini naročil hrano," je dejal prisotnim. In nadaljeval: "Molim jedan burek i sirnicu in onaj jogurt Mu, ovaj je najbolji." Ko je odložil telefon, nas je nagajivo pogledal, se zasmejal in pribil, da je srbohrvaščina pomemben del Dunaja, kjer naj bi živelo okoli 300.000 priseljencev iz nekdanje skupne države ali njihovih potomcev, pa tudi okoli 4000 Slovenk in Slovencev. Gale je na Dunaju od leta 2009.

V trgovini s ploščami, ki s 150 kvadratnimi metri spada med večje na Dunaju, sta bili dve mlajši stranki, Gale se je ukvarjal s pregledovanjem, ocenjevanjem in vpisovanjem singlov (manjših plošč, na katerih je običajno ena skladba ali dve), ki jih je dan prej pripeljal iz Salzburga, kupil pa jih je v Nemčiji. "Kupil sem 3000 singlov, tudi ti se prodajajo, a ne tako kot LP-ji, ki so glavnina prodaje. Je pa veliko zbirateljev, didžejev, ljudi, ki imajo doma džubokse. Veliko mojih kupcev je, ki imajo zbirke po 30.000 kosov in pridejo kopat, če je kaj novega," navrže, ko naše misli in roke že uidejo k brskanju, digganju (kopanju, op. p.) med tisočimi ploščami. Pri vhodu so najprej nove izdaje, od moderne pop glasbe do ponatisov največjih uspešnic, sledijo večno priljubljeni rock naslovi, pri blagajni so plošče v akciji, ena stran trgovine je namenjena slovenski in ex yu glasbi, od punka in Laibacha do narodnozabavne glasbe in Iva Mojzerja, na sredini je glasba z vseh kontinentov, v zadnjem delu trgovine pa filmska glasba, metal, madžarska glasba, reggae, avstrijski šlagerji ... Redki ne bi našli kosa za sebe, ni da ni. Če res ni, vam pomaga in svetuje glasbeni poznavalec Gale: "Res ni? Verjetno smo prodali. Kaj pa to? Če ti je všeč ta glasba, ti bo ta plošča zagotovo všeč. Ali pa pridi naslednjič, morda dobimo novo."

​Interni boj - kaj prodati in kaj zadržati

V trgovini Galea Records je konstantno okoli 40.000 gramofonskih plošč, še enkrat toliko jih ima Gale v skladišču, singlov ima okoli 60.000. Stvari v trgovini vseskozi menjuje, da so ljudem na voljo novi materiali. "So določene plošče, ki jih lahko imaš 20 in ni problema s prodajo, ker so iskane, imaš pa tri kose nečesa in veš, da jih boš prodajal pet let. Stvari, ki mi dlje stojijo, prodajam v akcijah. Zakaj? Ena glavnih lastnosti dobre trgovine z gramofonskimi ploščami je, da je vseskozi nekaj svežega, novega, zanimivega. Zato bodo ljudje raje prihajali, ker jih bo matral firbec, ali je kaj novega, da ne bi česa zamudili," razloži Dolenjec.

Gale ima tudi svojo zbirko, pravi, da je zasvojen. "Imam stalne težave, interne boje sam s sabo, ali bi kaj zadržal ali prodal. Imam nekaj vrednih plošč, ki jih ne bi prodal, a zaradi lockdowna, koronavirusa in boja za ohranjanje posla sem tudi marsikateri zaklad prodal za hiter in dober denar." V svoji kolekciji je imel največ 8000 kosov, po racionalizaciji hrani 4000 LP-jev, 3000 maxi singlov in 1000 singlov. V devetdesetih je bil lastnik velikega števila cedejev. "Na vrhuncu sem jih imel preko 10.000, a sem jih več kot polovico za smešen denar prodal pred selitvijo na Dunaj, nekaj sem jih prodal tudi tukaj, zdaj jih imam 4000."

Gramofonske plošče so lahko dobra naložba. Kako določiti ceno plošče ali nosilca zvoka? "Ključno je pogledati, za katero izdajo gre in v kakšnem stanju je plošča, pri čemer se ocenjujeta dve stvari - stanje plošče in stanje zunanjega ovitka. Potem se gleda, ali je plošča kompletna, nekatere imajo tudi posterje in inserte z besedili, vse vpliva na ceno. Prodajalci in zbiratelji plošč veliko teh stvari vedo 'iz glave'. Pri LP-jih vem za 85 odstotkov stvari na pamet, koliko so vredne. Za ostale pa pogledam, na spletu je veliko strani, s katerimi si pomagaš. Na spletu so tudi dražbe, preveriš lahko, koliko je nekaj stalo na e-bayu." Najbolj obiskana spletna stran med zbiralci plošč je Discogs, tam so zbrani vsi potrebni podatki.

​Vse drugo kot vreči v kanto je dobro

Če imate doma ogromno plošč, pa ne veste kam z njimi, Gale predlaga, da jih ne vržete stran: "Vse drugo kot vreči v kanto je dobro. Veliko ljudi je plošče žal že vrglo v smeti, med njimi tudi kakšno dragoceno. Če imate plošče doma, jih komu podarite, ker mu bodo morda v veselje. Če bi radi prišli do denarja, pa jih prodajte." Ljudje do Galeta vsak dan prihajajo z zbirkami, zato predlaga: "Profesionalni prodajalec ne bo plačal tržnih cen, ker je to njegov kruh, zato bo vzel vse v kompletu. Če plača fer ceno, ste se znebili zbirke in imate zajetno vsoto denarja. Če mislite, da bi morali dobiti več, pa je treba prodajati eno po eno in ta pot je lahko dolga in mukotrpna."

Sedeminštiridesetletnik se je s ploščami spoznal kot otrok, kot najstniku mu je v rodnih Velikih Laščah Andrej Prhaj pokazal ogromno bendov, veliko ga je naučil o glasbi in njenem razvoju in njun proces izobraževanja je potekal tako, da mu je Prhaj posojal plošče. "Plate sem nosil domov, preposlušal sem jih in nato me je vprašal, kaj si mislim o tem, kaj mi je všeč in kaj mi ni. Potem sem dobil nov sveženj plat," razlaga Gale, ki je do sredine 90. let nakupil lepo zbirko, a jih je "v trenutku slabosti" skoraj vse prodal ali podaril.

Zanimanje za gramofonske plošče se je vrnilo med delom na Dunaju. "Sredi prejšnjega desetletja sem imel obdobje, ko sem zbiral in restavriral hi-fi naprave iz 70. let, v glavnem receiverje (sprejemnike, op. p.) in gramofone." Takrat je kot didžej znova začel na veliko vrteti z vinilov, kupovati je začel maxi single in plošče. "Res na veliko sem kupoval. Tudi po 100 plošč na sejem, ampak zase, ne za prodajo. To je bilo ene vrste hrčkarstvo. Hitro sem prišel do dobre kolekcije. Nekaj plat sem imel od prej, glavnino pa sem nabavil med letoma 2013 in 2017," pove Gale, ki se je pred odprtjem Galee Records leta 2018 ukvarjal s trgovino na veliko z elektroniko, ki pa je bila v zatonu. "Industrija je začela direktno prodajati velikim sistemom in velikim internetnim trgovcem. Kljub temu da poznaš celotni trg v Evropi, postaneš nebodigatreba. Rekel sem, da bi delal nekaj, kar bi mi šlo, bi me veselilo in kar poznam, zato sem se odločil za prodajo plat. Takrat sem naletel na dve zelo lepi, ogromni zbirki. Kupil sem ju in konec leta 2018 sem odprl trgovino."

​Širok izbor z nekaj izbranimi nišami

Kot podjetnik zadnja tri leta v projekt vlaga nešteto ur dela. "Samostojna poslovna pot zahteva ogromne žrtve, predvsem trpi družina, ker moraš ogromno časa vložiti v pripravo, zagon in razvoj. Da ne govorim o financah - če jih nimaš, si že v startu obsojen na propad." V drugem poslovnem letu, ki je ključno za posel, se je zgodila pandemija, a mu je kljub temu uspelo doseči solidno rast in čaka na stanje normalnosti, da se na Dunaj vrnejo turisti, lokalno prebivalstvo pa lahko normalno hodi v službo. "Splaval bom, ko se zdajšnja norija konča. Sem optimist. Je pa zdaj treba delati trikrat več, a po petih letih bo posel dobro tekel," napoveduje.

V dvomilijonski avstrijski prestolnici je specializiranih trgovin z gramofonskimi ploščami okoli 40, prodajna mesta imajo tudi velike trgovske verige. "Skušal sem se profilirati, da sem izbral tri, štiri niše, ki jih gojim in razvijam. Sem edina trgovina na Dunaju s konkretno ponudbo ex yu glasbe, tukaj je vedno vsaj 1000 izdelkov, veliko je tudi slovenske glasbe, druga niša je sodobna synthwave (glasba, povezana z akcijskimi, znanstvenofantastičnimi filmi in grozljivkami iz osemdesetih let, op. p.), potem so avdiofilske plošče, opazil sem tudi, da je zelo malo ponudnikov heavy metala. Prodajam pa tudi vse ostalo," pojasni Gale in še isto uro za trimestno številko proda ploščo z metalsko glasbo. Svojčas je bila ena od niš v Galei Records glasba iz Severne Koreje, ki je na svetu ni veliko, vsebinsko je glasba povprečna, ker gre za politično propagando, je pojasnil Gale, so ga pa fascinirale naslovnice plošč.

Galea Records je tudi prostor druženja, kjer se pogosto srečujejo predstavniki slovenske skupnosti na Dunaju, ki so tudi redni Galetovi kupci. Pred pandemijo je Gale vsaki stranki brezplačno ponudil kavo, to številne obiskovalce zelo preseneti, a tudi na tak način nekdanji televizijski voditelj - na TV Slovenija je vodil avtorsko otroško oddajo Žogarija - vzdržuje in krepi skupnost. Ko je to še bilo možno, je v trgovini organiziral koncerte, pogosto so tja zahajali tudi slovenski glasbeniki. Gale pravi, da Avstrijci, ki jih je krepko več kot dve tretjini kupcev, dobro poznajo slovensko glasbo.

​Veliko pomanjkanje novih plošč

Septembra lani je prodaja gramofonskih plošč (znova) presegla prihodke zgoščenk, kar se je zgodilo prvič po 80. letih preteklega stoletja. Prodaja vinilnih albumov je lani prispevala 62 odstotkov vseh prihodkov fizičnih glasbenih medijev, ki so v primerjavi z letom 2019 sicer upadli za 23 odstotkov, kar gre pripisati tudi odpovedi koncertov v živo. Nostalgija postaja dober posel, a Gale poudarja: "Gramofonske plošče niso izginile, le v drugem planu so morda bile, zmeraj so se tiskale in prodajale. Vinilbum pa se je zgodil v zadnjih šestih letih, najprej leta 2015 in 2016, nato je bil ponovni skok prodaje gramofonskih plošč lani med pandemijo, ker so bili ljudje doma. A od tega so žal najbolj profitirali spletni trgovci, fizične trgovine od tega niso imele veliko, saj so bile dolgo časa zaprte." A Gale je optimističen: "Prihaja čedalje več mlajših. Imam vedno več strank, ki pri meni kupijo prvi gramofon, da bi začele poslušati plošče, in želijo, da jim kaj predlagam. Če pri meni kupijo gramofon, bodo tukaj kupovali tudi plošče. Za naslednjih pet let se ne bojim, pričakujem konstantno in kontrolirano rast 10 odstotkov na leto. Kako bo naprej, je težko napovedovati, ker tudi nihče ni pričakoval, da bodo spet nazaj plošče." Ob tem Gale še opozori, da je trenutno veliko zanimanja za kasete: "Ljudje sprašujejo po praznih kasetah, da si sami naredijo mixtape, kot tudi po polnih, kjer je nosilec albuma kaseta."

Trenutno je na trgu novih gramofonskih plošč velika luknja, pravi Gale. "Veliko naslovov ni dobavljivih, ker je bila oktobra in novembra lani celotna Evropa v lockdownu, posledično so bile trgovine na velikih trgih - Nemčija, Francija, Anglija in Avstrija - zaprte. Veliki spletni trgovci so v tem videli priložnost in pri založbah so odkupili celotne zaloge, da bi uničili klasično trgovino, hkrati bi jim vse blago ostalo za božični posel. Konec novembra so imele založbe najnižje nivoje zalog pred božičnim poslom. Prodaja plošč se je takrat zvišala za 20 odstotkov." Tovarne, ki tiskajo plošče, imajo omejene kapacitete, vedno so polne in čakalni čas za dotisk plošč je bil normalno od šest do osem tednov, novembra lani pa se je zgodilo, da so založbe naročile nenormalno količino naslovov in kosov, čakalni čas se je zato raztegnil na osem do deset mesecev. V ponudbi je zdaj velika luknja, šele konec poletja bo založenost postala normalna. V Evropi se največ plošč natisne na Češkem in v Nemčiji.

Nove plošče, predvsem ponatisi, niso nujno boljše od že rabljenih plošč, katerih vrednosti, če gre za posebne in omejene izdaje, rastejo v nebo. Večinoma stare plošče zvenijo bolje, ponatisi so preveč digitalno "spolirani". Rabljene plošče zbiralci neradi kupujejo na spletu, saj jih želijo videti, odnos do videza pa je različen. "Janji za rojstni dan" piše na naslovnici plošče Lačnega Franza, ki sem jo pisec teh vrstic kupil v Galei Records, na eni od Pankrtov je zapisano ljubezensko sporočilo. Ceni obeh sta bili nižji od drugih iz iste izdaje, vseeno pa številne prepriča prav odtis zgodovine na rabljenih ploščah.

Pri nakupu hi-fi sistema - receiverjev, gramofonov, ojačevalnikov, zvočnikov in dodatkov - Gale svetuje, naj si ljudje vzamejo čas in prisluhnejo ter primerjajo naprave. "Hi-fi sistema ne kupiš za eno poletje, ampak za nekaj let. V vidu lahko imaš tudi, da ga boš morda nadgrajeval."

Tudi v Sloveniji je scena, povezana z gramofonskimi ploščami, močna, poudarja Gale. "Tisti, ki so v ploščah, so v tem zelo intenzivno. Veliko plošč prodam v Slovenijo, bodisi na sejmih, zadnje čase tudi na facebooku. Vidim, da je slovenski trg lačen, določenih stvari manjka. V celotni Sloveniji je morda pet ali šest točk, kjer se lahko o ploščah resno pogovarjaš in jih kupuješ." V Sloveniji masovnega tiska plošč ni, so pa posamezniki, ki s posebno tehniko vrezujejo posamične plošče, a to je drago.