Slovenska surferska scena: Destinacija - Pariz 2024

Jadralna zveza Slovenije je nedavno v Žusterni pri Kopru organizirala prvo državno prvenstvo v surfanju s foilom - in Vidakovič je tam osvojil drugo mesto, za Janom Kosmino in pred Binetom Banfijem. Medtem ko je Primorec Kosmina že v profesionalni svetovni ligi prekaljeni tekmovalec, je 16-letni Prekmurec Banfi novo ime na surfarski sceni, ob katerem namerava surfarski lisjak Vidakovič sestaviti olimpijsko zgodbo. Tako, kot jo je davnega leta 1992 sestavil sam na olimpijskih igrah v Barceloni, kjer je končal na enajstem mestu, kar je v tej jadralski disciplini še zmeraj najboljši dosežek slovenskih jadralcev.

Atraktivno tudi za rekreativce

No, surfarska tekmovalna scena je zadnje olimpijske cikluse v Sloveniji mirovala; nekaj na račun lastne neaktivnosti, nekaj tudi zaradi neatraktivne olimpijske discipline RSX, v kateri jadralci tekmujejo na deskah in z jadri, ki jih na surfarskih spotih po svetu ni mogoče srečati, ker je zanje oprema neprimerna.
Čez štiri leta - v Parizu - bodo v tej smeri naredili velik korak naprej - olimpijska disciplina v surfanju bo takrat prvič organizirana na foilih - posebnost je smernik v obliki krilc, ki omogoča dvig deske nad vodo. S tem si jadralci bistveno zmanjšajo upor vode na plovilo, ki je zato uporabna v precej šibkejšem vetru. Ta oblika jadranja dobiva v zadnjih letih vse več pozornosti tudi v Sloveniji, ne glede na dejstvo, da je foil tudi v svetu v surfarskih vrstah relativna novost - stara vsega štiri leta. V jadranju krilca namesto klasičnih smernikov uporabljajo že dlje časa. Celo najbolj prestižno in najbolj tradicionalno jadralno regato America's Cup že nekaj časa vozijo s foili. Pred surfarji so foil začeli uporabljati tudi kajtarji.
"Ker foili omogočajo vožnje v bistveno manjšem vetru, jadralci hitro dosegajo visoke hitrosti in tudi pri manj ugodnih vetrovnih razmerah, ki prevladujejo, dobivajo adrenalinski občutek. To jih pritegne," zagotavlja Vidakovič, ki v foilih vidi preporod surfarske scene.

​Tako je bilo nekoč

Vidakovič je izkusil olimpijski duh leta 1992 v Barceloni, kjer je osvojil enajsto mesto. "To je bilo že davno, takrat sem še vozil desko z gredljem. Od takrat spremljam trende v deskanju. Tekmoval sem v modernejših kategorijah, ki so bile bistveno bolj zanimive kot takratne olimpijske klase. Dolgo sem vztrajal v formuli, ki pa v zadnjih olimpijskih ciklusih ni bila izbrana za olimpijsko klaso. Zaradi tega je surfanje v olimpijskem smislu nazadovalo," pravi Vidakovič.
Slovenija po Vidakoviču ni več imela tekmovalca v surfanju, ki bi se mu uspelo prebiti na OI. Kaj je bilo takrat mogoče, česar kasneje ni več bilo mogoče ponoviti? "Surfati sem začel že leta 1981 in takrat je bil ta šport še v povojih (od leta 1967, prve OI z deskanjem so bile leta 1981 v Los Angelesu). Ta šport je bil relativno nov, vozili pa smo dolge deske z gredlji, ki smo jih uporabljali tudi v mojem matičnem klubu Sidro, na Dravi. Med letoma 1981 in 1992 se v razvoju desk ni veliko spremenilo. Posodabljali so le jadra. Ko je bila klasa sprejeta kot olimpijska, sem imel vso podporo države in leta 1992 mi je uspelo narediti dva odlična rezultata, da sem izpolnil olimpijsko normo."
Je mogoče slovensko olimpijsko zgodbo nadaljevati v Parizu, na foilu? "Naslednje olimpijske igre so prestavljene na prihodnje leto in v Tokiu bodo surfarji še tekmovali na RSX-deskah. Zadnjič. IQfoil klasa bo šele takrat zaživela in časa, da bi sestavili slovensko ekipo, je dovolj. Lahko razvijemo tekmovalno sceno in imamo že tudi obetavne tekmovalce v mladinski, a tudi v članski kategoriji, ki lahko konkurirajo za nastop. Potrebno pa je načrtno in strokovno delo," napoveduje Vidakovič, ki potem razkrije nekaj detajlov: "V Mariboru tačas ne vidim posebnega kandidata - z znanjem in talentom. V Prekmurju pa surfa Bine Banfi. Fant ima 16 let in je izredno talentiran surfar z odličnim znanjem na foilu. Pomembno je tudi, da ima podporo staršev. Ni doma ob morju, a v Murski Soboti imamo lepo jezero, kjer je mogoče izpeljati osnovne treninge. Če bi se odločili za mednarodna tekmovanja, kjer se zbirajo točke za uvrstitev na olimpijske igre, je treba hoditi po svetu in takrat domača lokacija tako ni več ne prednost ne hendikep."

​Družinski projekti

Marketing je v takih ekipah običajno prepuščen iznajdljivosti posameznikov, predvsem so to družinski projekti, ki jih financirajo v lastnih okvirih. "Za zdaj je to prepuščeno staršem. Sam kot uvoznik in distributer olimpijske opreme lahko pomagam s popusti, da bo oprema nabavljena po konkurenčnih cenah. Kljub temu ta oprema ne bo poceni, saj je vse narejeno iz kvalitetnih materialov," zagotavlja Vidakovič.
Starboard je bil izbran za ekskluzivnega opremljevalca, kar je diskriminatorno do drugih opremljevalcev. Ne bi bilo bolje, če bi predpisali samo dimenzije desk in velikost jader, da bi lahko opremljevalci potem tekmovali med seboj in se uveljavljali? Ne znamo si predstavljati, da bi denimo v alpskem smučanju morali vsi tekmovalci nastopati s Headovimi smučmi. "Starboard se je v zadnjem desetletju dokazal kot vodilno podjetje v industriji deskanja. Največ vlagajo v razvoj, razvijajo, pomagajo tekmovalcem ... vodilni so pri dizajniranju desk, ki so spet postale bolj zanimive za širši krog uporabnikov. Jadranju so želeli vrniti masovnost, ki jo je imelo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Zato so bili lani na Gardskem jezeru s svojim konceptom IQFoila izbrani kot ekskluzivni dobavitelj za OI. V različnih športnih so različni pogledi, v jadranju imajo ekskluzivne proizvajalce že vrsto let. Pri jadrnicah vozijo na monotipih, pri surfanju enako ... S tem želijo vsem tekmovalcem na OI zagotoviti enake pogoje. Bilo je sicer govora tudi o multibrendu, kjer bi dobili priložnost vsi proizvajalci. A za to se niso odločili in zdaj je treba to spoštovati," pravi Vidakovič, ki računa, da bodo jadralci leta 2024 v Franciji tekmovali v Hyeru ob Azurni obali, kjer imajo olimpijski center, ali kje ob Atlantiku. Moški bodo imeli na voljo jadro, veliko devet kvadratnih metrov, dekleta pa bodo tekmovala z jadri osmih kvadratov. "Na testiranjih se je pokazalo, da je mogoče s takim jadrom desko spraviti nad vodo že ob najmanjšem vetru, pri osmih, devetih vozlih. Pri močnejšem vetru je jadro tudi še obvladljivo, prej odpove poslušnost foila. Zato bodo imeli tekmovalci na voljo tudi smernik in se bodo sami odločali o tem, kaj bodo uporabili. Če bodo uporabili smernik, bo deska plula po morju. Tako bo z devet kvadratnih metrov velikim jadrom mogoče voziti v vetru do 35 vozlov. S foilom bo to nekoliko težje, a testiranja opreme že kažejo, da je mogoče moderno opremo uporabljati tudi v vetru do 30 vozlov. Oprema bo torej neke vrste hibrid foila in smernika, desko bo mogoče uporabljati na dva načina," zaključi Vidakovič.