Rozmari Petek
Posebna seja na temo migrantske problematike je nekaj, kar si človek skorajda ni mogel predstavljati, da se dogaja tudi v Velenju, mestu, ki že od njegovega nastanka slovi kot mesto z največ neslovenskimi prebivalci. Brez tujcev mesta, kakršno je danes, sploh ne bi bilo. In čeprav tu že desetletja Velenjčani različnih korenin zgledno živijo, so se nekateri azilnega doma in prihoda migrantov ustrašili. Na koncu so iztržili integracijsko hišo, ki pa je lani jeseni sprejela le dve družini, pa še ti sta januarja letos odšli v Maribor. Izkupiček? Poleg zamer med različno mislečimi - nič. Za zdaj. Država prostore še naprej najema. Od januarja 2018 do danes je lastniku nekdanjega Vegradovega samskega doma, podjetju VPS svetovanje, plačalo že za 108 tisoč evrov najemnin.
Vsi, ki smo tukaj, smo priseljenci
"Velenje je mesto priseljencev. Šestdeset let nazaj je bilo tukaj, kjer je zdaj večina blokov in upravnih stavb, tudi naša ljudska univerza, polje. Torej, vsi, ki živimo tukaj, smo priseljenci. Eni iz Zgornje Savinjske doline, drugi iz Spodnje Savinjske, eni pa pač malo nižje proti jugu ali severu," opisuje direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita Kropušek Ranzinger. "Vsi, ki so prihajali v to hišo - tudi naša je stara 60 let - so prihajali z namenom, da se naučijo tistih znanj, ki so jim manjkala, da so lahko služili gospodarstvu. Takrat predvsem velenjskemu rudniku, kasneje še Gorenju. Ljudska univerza je bila ustanovljena z namenom, da nauči odrasle neformalna in formalna znanja, ki jih je Velenje potrebovalo, če se je hotelo razvijati."
Z vsemi aktivnostmi ne pomagajo le prišlekom, temveč tudi domačinom, da jih sprejmejo
Začarani krog
Danes različne tečaje Ljudske univerze Velenje obiskuje 45 do 60 albansko govorečih žensk. Koliko je v Velenju vseh, direktorica ne upa ugibati. "Mi smo ravno zato, da lahko albanske ženske popoldne k nam pridejo tudi z otroki, vzpostavili Center medgeneracijskega učenja. Dokler te možnosti nismo imeli, žensk k nam enostavno ni bilo. Zdaj, ko lahko v času, ko je mama na delavnicah, predavanjih, nanje popazimo in pomagamo pri domačih nalogah, pridejo. Tako obenem še otroci dobijo učno pomoč, saj jim mama ne more pomagati pri domači nalogi. Če otrok ne razume, ni uspeha v šoli, kar se prevesi v začarani krog, ki vpliva na samozavest in vse nadaljnje korake v življenju. V naši državi zagovarjajo stališče, da naj bi integracija potekala hkrati z vstopom v šolo. Mi, ki smo na terenu in poznamo tudi sisteme v drugih evropskih državah, pa vemo, da moraš najprej znati jezik."
Vzorčen primer
Velenje je nekoliko posebno tudi zaradi svojega, lani odprtega Vzorčnega mesta, projekta, ki se ga je prijelo ime najbolj sodobne učilnice v Evropi. Znanost in pravzaprav vso šolsko znanje prikažejo na doumljiv in zanimiv način. Termine v tej “učilnici” imajo rezervirane za sedem mesecev vnaprej. Avtorja projekta sta Velenjčana, ki sta študirala in delala v tujini. “Miha Cojhter še danes živi v Avstriji, Erik Kapfer je živel na Nizozemskem in delal smart city projekte. Pripravljena sta bila svoje znanje prinesti nazaj v Velenje, ker da je to mesto, v katerem je dejansko najlepše živeti,” opisuje Brigita Kropušek Ranzinger; Vzorčno mesto namreč deluje v sklopu ljudske univerze. “Zaradi Vzorčnega mesta celo Ljubljančani hodijo k nam, kar prej ni bilo ravno običajno,” še dodaja.
