Klara Širovnik
Odnosi, ki se na univerzah vzpostavljajo med profesorji in študenti, so pedagoški in imajo tudi svojo dinamiko. Na eni strani jih konstruira hierarhija moči, na drugi pa zaupanje, ki je ključnega pomena. Profesorice in profesorji so dolžni zagotavljati varno okolje, v katerem bodo s študenti ustvarjali in ohranjali "skupnost študentov in profesorjev", kot je zapisano tudi v nekaterih univerzitetnih dokumentih. Šele v skupnosti, v kateri se vsi počutijo varne, je resnično mogoče izvajati poslanstvo, kateremu bi morali biti zavezani vsi, pravi redna profesorica Milica Antić Gaber, sociologinja kulture in ena od vodilnih poznavalk ženskih študij in feministične teorije pri nas in širše. Poudarja, da se morajo vsi tisti, ki v študijskem procesu sodelujejo, v prvi vrsti zavedati, da so dolžni ustvarjati in ohranjati vključujoče ozračje za vse. Pri slednjem pa mora vodilo ostajati sprejemanje raznolikosti po spolu, spolni usmerjenosti, spolni identiteti, etnični pripadnosti, barvi kože in še bi lahko naštevali. Ob tem ne pozabimo, da so mnogim študentkam in študentom profesorji in profesorice vzor, ki ga hočejo doseči, zato ni nepomembno, kako se v tem kontekstu obnašajo. "Besede in dejanja profesorjev in profesoric lahko povzdignejo, ohrabrijo, opolnomočijo ali pa bolijo, ranijo, prizadenejo in se zapišejo v njihove glave in na njihova telesa, kjer lahko ostajajo zelo dolgo. Zavedati se namreč moramo, da gre pri takšnem nasilju za grob in globok poseg v intimo posameznice, posameznika," poudarja lucidna sogovornica, ki svoje besede in prepričanja - po pričevanjih študentk in študentov - konsistentno udejanja tudi v praksi.
Rušitev zaupanja med študenti in profesorji, ki se zgodi ob neprimernih ravnanjih, lahko ima za mlade obeh spolov daljnosežne posledice - ne samo na psihičnem počutju in zdravju študentk in študentov, temveč se posledice kažejo tudi v širši družbeni sliki. Neprimerna dejanja in kakršnakoli (vključujoč spolna) nadlegovanja lahko mlade odvrnejo od določenih študijskih smeri, od določenih poklicev, mest odločanja, javnega ali političnega delovanja. "Ne nazadnje jim lahko tudi povsem uničijo prihodnost, saj jih lahko takšni dogodki odvrnejo od dokončanja študija in s tem povsem spremenijo njihov življenjski potek. Prav zaradi tega je tako pomembno, da se profesorji in profesorice zavedamo svoje odgovornosti in mej, ki jih imamo do študentk in študentov, in kako lahko na njih vplivamo z lastnimi dejanji," dodaja.
Milica Antić Gaber o pravilnikih in protokolih
Ali so pravilniki in protokoli reševanja primerov spolnega nadlegovanja v akademskem okolju po vaši presoji zadostno urejeni? Kje bi bile potrebne izboljšave?
“Ko se je problematika spolnega nadlegovanja pred časom pojavila v naših medijih in v javnem govoru, se je pokazalo, da pri tem vlada velika mera nerazumevanja tega pojava. Spolno nadlegovanje je pri nas regulirano zgolj v polju delovne zakonodaje. Specifičnih pravilnikov, ki bi na javnih univerzah to posebej obravnavali, ni. Pravilnik o varovanju dostojanstva UL sicer omenja spolno nadlegovanje, a je zelo pomanjkljiv, v pomembnih točkah nedorečen in v nekaterih celo sporen. Na Filozofski fakulteti UL smo se prav zaradi zavedanja pomembnosti sistemskega urejanja te problematike lotili pisanja posebnega protokola ravnanj za takšne primere. Po temeljitem strokovnem pregledu in preučitvi dobrih praks na nekaterih tujih univerzah, ki imajo to zgledno urejeno, pri tem pa smo seveda upoštevali tudi nekatere naše specifike. Predvsem smo želeli biti bolj natančni pri tem, kaj lahko tisti, ki prijavi neprimerno dejanje, pričakuje v postopku, ki bo sledil; kakšne so dolžnosti institucije in zaupnih oseb v njej, kakšni bi morali biti časovni okviri, kako je z zaščito žrtve in kakšen bi moral biti v tem postopku odnos do potencialnega povzročitelja. Zavedati pa se moramo, da je za sprožitev kateregakoli postopka v prvi vrsti potrebna prijava, univerze pa morajo imeti pri reševanju teh primerov omejene pristojnosti in znanja. Za temeljito preiskavo primera in tudi ustreznega sankcioniranja morajo postopki steči na sodišču.”
Ni vseeno, kako ravna sošolec ali sošolka
Profesorica Milica Antić Gaber je tudi s svojim javnim nastopom in iskreno podporo že leta 2016 pomagala študentkam, ki so se na fakulteti soočale s spolnim nadlegovanjem. Primer od prej omenjene hierarhične komponente sicer odstopa, saj se je nadlegovanje dogajalo na relaciji študenti-študentke, kar pa ne pomeni, da je takšna dejanja upravičeno spregledati ali celo ignorirati. "Sama ne bi zanemarjala tega, kar se dogaja med samo študentsko populacijo. Ni namreč vseeno, kaj ti reče ali kako ravna do tebe tvoj sošolec ali sošolka, tudi besede in dejanja med njimi lahko ranijo, prizadenejo in imajo hude posledice. A reagirati in upreti se je v takšnem odnosu vendarle nekoliko lažje kot v odnosu do tistega, ki ima v razmerju do tebe veliko večjo družbeno moč," izpostavlja.
Čeprav je žrtev ob nadlegovanju vrstnika v drugačnem položaju kot ob nadlegovanju profesorja, vseeno pomeni ogromno, če tudi v tem scenariju na tvojo stran stopi profesor ali profesorica in ti da vedeti, da je treba spregovoriti, opiše ena od študent, imenujmo jo Teja (pravo ime sogovornice hranimo v uredništvu), ki jo je leta 2016 na filozofski fakulteti nadlegoval eden od vrstnikov. Zgodilo se je ob volitvah v študentsko organizacijo, na katerih so študentke nastopale. Ob tej priložnosti se je na fakulteti, ki jo obiskujejo, nabralo ogromno kandidatov z drugih fakultet, predvsem znanih študentskih funkcionarjev iz večjih strankarskih skupin. Že v pritličju so dekletom postavljali nesmiselna vprašanja, na katera so poznali odgovore, sukali so se okoli njih in jih celo zasledovali. "Spomnim se, da sem enkrat šla proti študentski pisarni, študent pravne fakultete pa je po ozkem hodniku hodil za menoj, me ustavil in me začel spraševati, ali ne bi šla raje na kavo in 'se zmenila malo drugače'," se spominja Teja, ki je obenem prepričana, da je nadlegovalec predhodno preveril prisotnost kamer v prostoru. "Rekla sem mu, da bom nadlegovanje prijavila, in mi je odvrnil, da tam ni kamer," pripomni. Njo in njene kolegice so omenjeni študenti božali po ramenih in jih objemali okrog pasu. "Obrnile smo se profesorico doktorico Milico Antić Gaber, ki nam je stala ob strani, to pa nam je pomenilo ogromno. Ob njeni podpori smo se počutile močnejše," še poudari Teja. Nadlegovalci so jih obenem nagovarjali s ponižujočimi frazami, kot je recimo vprašanje, "ali se jim ne zdi, da so malo prelepe za politiko". Po dogodkih je Teja za spremstvo domov poprosila prijatelja, saj se je počutila ogroženo. "Na fakulteti se nisi več počutil varno. Seveda so se nadlegovalci izgovarjali, da smo jih nadlegovanja obtožile zaradi političnega boja. Odkrito povem, da je bilo takrat zadnjič, da sem se sploh udeležila volitev - nikoli več ne bom nastopila. Tudi tisti, ki me osebno poznajo, so spraševali, ali gre zgolj za politično igro; to me je prizadelo, saj je šlo za veliko bolj temeljne pravice," poudarja.
PU Maribor sporoča
V sektorju kriminalistične policije PU Maribor prijav spolnega nasilja v akademskem okolju doslej še niso prejeli, niti niso prejeli sorodnih prijav, zato problematike ne zaznavajo. Obravnavali pa so nekaj prijav kaznivih dejanj šikaniranja na delovnem mestu v povezavi s spolnim nadlegovanjem med zaposlenimi v srednješolskem prostoru, vendar ne gre za pogost pojav, sporočajo. Študentom in vsem drugim, ki menijo, da so žrtev spolnega nasilja, svetujejo, da kaznivo dejanje prijavijo najbližji policijski postaji, lahko pa tudi na anonimni telefon policije 080 1200 ali z anonimno e-prijavo.
In prav besede, da se za študentsko politično udejstvovanje Teja več ne bo odločila, potrjujejo, kako odločilne posledice nadlegovanje pušča na duševnosti. Pomenljivo pa je tudi to, da so nadlegovalci in okolica obtožbe, ki so jih študentke posredovale tudi policiji, takoj prevedli v vprašanje politične sorte - češ da želijo zgolj profitirati v političnem boju. Milica Antić Gaber opozarja, da spolno nasilje in nasilje na podlagi spola in tudi spolno nadlegovanje samo po sebi nimajo strankarskega predznaka. "Se pa pogosto zgodi, da se kakšen primer poskuša politizirati ali kako drugače zlorabiti v druge namene. To je mogoče na obeh straneh. Prav zato je treba vsak primer posebej skrbno obravnavati, zbrati čim več informacij in poskusiti čim bolj neobremenjeno presoditi. Tudi v tem primeru so nekateri hoteli zadevo obrniti proti študentkam in jih na ta način še sekundarno viktimizirati," analizira.
Ob tem ne smemo zanemariti niti vloge medijev, ki lahko s svojim poročanjem prispevajo k pozitivnim ali negativnim premikom v posameznih primerih. Po mnenju profesorice se moramo zavedati, da senzacionalistično poročanje, razkrivanje identitet zaradi publicitete ali politiziranje primeru ne škodijo samo na ravni nepristranskega vodenja, temveč lahko medijsko pisanje pripelje tudi v zelo hude psihične pritiske in travme. "Poročanje lahko vodi tudi do najbolj tragičnih izidov, zato je tu odgovornost medijev velika," opozarja.
Na policiji so študentke takrat podale tudi prijavo, a jim epilog zgodbe ostaja neznan. Na policiji so nam potrdili, da so na policijsko postajo Ljubljana Center tistega dne prišle tri študentke, ki so podale ustno prijavo zaradi suma storitve prekrška za drzno, nesramno in žaljivo vedenje zoper znanega kršitelja, ki naj bi se nedostojno vedel do vseh treh prijaviteljic. "Zoper kršitelja je bil prekrškovni postopek za navedeni prekršek končan v letu 2017," smo še izvedeli.
Tjaša Hrženjak, Združenje za MOČ
V združenju, katerega osnovno poslanstvo je zagotavljati celostno psihosocialno pomoč in podporo žrtvam spolnega nasilja, so že po prvi karanteni začeli opažati povečano število ljudi, ki potrebujejo pomoč. “Zdi se celo, da najhujše šele prihaja,” pravi Tjaša Hrženjak in dodaja, da so se v preteklosti že srečali s primeri nadlegovanja v akademski sferi. V ospredju je pozicija moči, ki jo zaseda profesor oziroma učitelj - navsezadnje se to dogaja tudi na nižjih stopnjah šolstva. Faktor “hierarhije” je sicer prisoten tudi v partnerskem odnosu; žrtve na fakultetah so izjemno nemočne, saj se zdi, da se same borijo proti celotnemu sistemu. “To pa spremlja grozen občutek nemoči,” pristavi. Pri združenju problem vidijo tudi v tem, da se problematika pogosto rešuje neformalno za štirimi zidovi in ob pravilnikih, ki so sami sebi namen. Tukaj so nujni konkretni premiki, pravijo.
Upor ni samo stvar žensk, je stvar vseh nas
Na prvi pogled se zdi, da se v akademskem okolju oblikujejo in reproducirajo norme, ki sooblikujejo odnos širše družbe do spolnega nadlegovanja. Če se torej spolno nasilje zgodi na fakultetah, se bo to dogajalo tudi drugod. Kaj pa o tem pravi profesorica Antić Gaberjeva? Da bi sama razpravo o tem vprašanju začela drugje, začne; univerza namreč ne deluje v vakuumu, ampak je del širše družbe. "To kar se dogaja v širši družbi, v politiki, medijih, na družbenih omrežjih, se ne dogaja v ločenih svetovih, ampak vpliva tudi na to, kako se oblikujejo razmerja v akademskem prostoru. Če nekateri politiki, medijsko izpostavljene osebnosti in tviteraši novinarke zmerjajo s prostitutkami, maturantke nagovarjajo z miškami ali na družbenih omrežjih opletajo z opolzkimi izrazi na račun žensk, to pa ostane nekaznovano oziroma je celo hvaljeno, se ne kaže čuditi, da se seksizem, spolno nadlegovanje in spolno nasilje dogajajo tudi v univerzitetnem okolju – tudi naš univerzitetni svet je le del te družbe. Ustvarjamo si iluzije, če verjamemo, da smo nad družbo, katere del smo," pove in nadaljuje, da se to dogaja zato, ker se tak način komuniciranja in delovanja v naši družbi normalizira in ne problematizira.
"Tak način komuniciranja se je zavlekel v vse pore našega življenja. In prav to je problem. Problem je še v tem, da ne odregiramo takoj in na to ne odreagirajo tudi ali predvsem moški," poudarja in izpostavi, da je molk moških v takšnem kontekstu pravzaprav (tiha) podpora. "Morda raje glasna podpora! Upor zoper takšno ravnanje ni samo stvar žensk, ampak stvar vseh nas, morda predvsem moških, kajti to lahko meče slabo luč tudi na tiste, ki takšnega obnašanja ne odobravajo in tega sami tudi ne počnejo. Luka Mesec je na izredni seji zelo dobro komentiral dejstvo, da se je to, kar se je te dni razkrilo na humanističnih in družboslovnih smereh študija, razkrilo prav tu - zato, ker se v teh okoljih s preizpraševanjem odnosov med spoli resno, teoretsko in raziskovalno ukvarjamo, in ne zaradi tega, ker bi bil problem prisoten samo tu in v taki meri."
Pogumna Mia Skrbinac spregovorila prva
Plazu izpovedi gledaliških in filmskih igralk od Beograda, Sarajeva do Zagreba, da so bile kot študentke žrtve spolnega nadlegovanja profesorjev, se je pridružila še slovenska igralka. Mariborčanka z angažmajem v ljubljanskih gledališčih in filmu Mia Skrbinac je za Tednik TV Slovenija povedala, da jo je med študijem na ljubljanski AGRFT med letoma 2014 in 2016 spolno nadlegoval znani igralec in profesor igre. Šlo naj bi za verbalno in fizično spolno nadlegovanje. ”Nasilje je izvajal tako pri urah igre, zapakirano v študijski proces, kot tudi zunaj predavalnice, na hodnikih, čakal me je pred vrati stranišča, v internem baru Drame in še kje,” se spominja. Med študijem o tem ni mogla spregovoriti. “Sram me je bilo, sram me je bilo priznati sami sebi,” je pogumno povedala.
Kako sankcionirati
Kako sankcionirati kršitelje, je težko vprašanje in zahteva tehtne razmisleke. Enostaven odgovor bi bil, da je kaznovanje potrebno, da mora biti primerno in da mora biti jasno, kdo je tisti, ki lahko sankcije izreče. Stvari se zapletejo, ko se srečamo s konkretno situacijo; predvidene sankcije je treba (ob proučitvi konkretnega primera) dobro pretehtati, še izpostavi profesorica in poudari: "Sama sem sicer velika zagovornica sistemskega urejanja stvari, podpiram mnoge napredne zakonodajne rešitve, a dati pretirano težo samo temu, bi bilo napačno. Veliko bi morali narediti tudi na ozaveščanju, senzibilizaciji in informiranju celotne družbe o problematiki nasilja nasploh, o nedopustnosti spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola ter spolnega nadlegovanja še posebej, na ustvarjanju dobrih odnosov med sodelujočimi v nekem okolju." Pri tem ne smemo pozabiti niti na potrebo po usposabljanju zaupnih oseb na posamičnih institucijah, na katere se ljudje, ki bi bili deležni neprimernih dejanj, lahko obrnejo po pomoč in podporo, ter tistih, ki bodo vodili posamične postopke po prijavi. "Zdi se, da so se časi močno spremenili, da so mlajše generacije predvsem žensk, a tudi nekaterih moških, za ta vprašanja veliko bolj občutljivi, da pa nekateri tega še niso dojeli in še vedno živijo in delajo tako, kot so včasih, ko za spolno nadlegovanje sploh ni bilo imena, kar pa ne pomeni, da ni obstajalo."
Ali je mogoče tudi neformalno reševanje primerov spolnega nasilja in nadlegovanja v akademskem okolju? V primerih, ko se žrtev izrecno odloči, da ne bo sprožila formalnih postopkov, ker se tega boji in si tega ne želi, je odgovor da. Vemo namreč, da so lahko formalni postopki za žrtve izredno težki in naporni. "V takem primeru lahko na primer vodstvo fakultete opravi razgovore s povzročiteljem in ga opozori ter opazuje, kaj se dogaja. Včasih to zaleže. Je pa tu pomembno opozoriti, da neformalno ukrepanje ne pomeni, da se breme reševanja preloži na žrtev, ampak da vodilni vzamejo to v svoje roke. Pri tem pa je ključno, da so v prihodnje na dogajanje pozorni in da žrtvi ves čas stojijo ob strani in jo bodrijo k takojšnji prijavi, če povzročitelj ponovno prestopi mejo. Ob tem pa je ključno tudi to, da v teh razgovorih nikoli ne soočajo žrtev in povzročitelja in ne favorizirajo neformalnih postopkov pred formalnimi," zaključuje strokovnjakinja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
