Srbija je po volitvah edina država v Evropi, ki nima v parlamentu niti okrasne opozicije

Pirova zmaga Aleksandra Vučića.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Epa

Dr. Milan Stojadinović, predsednik vlade Kraljevine Jugoslavije, je bil leta 1938 deležen velike podpore volilnega telesa, a je, z ničimer izzvan, pol leta pred uradnim terminom razpisal izredne parlamentarne volitve. Čeprav je njegova Jugoslovanska radikalna skupnost (JRZ) na teh volitvah osvojila kar 306 poslanskih mandatov, združena opozicija dr. Mačka pa samo 67, je bila to zanj Pirova zmaga. Znotraj JRZ je dotedanjo politiko srbsko-slovensko-muslimanskega dogovarjanja (Stojadinović, Korošec, Spaho) s pomočjo tujega dejavnika (nemškega in britanskega) in z arbitriranjem namestnika kneza Pavla Krađorđevića prekosila politika srbsko-hrvaške osi, katere rezultat so bili sporazum Cvetković-Maček, formiranje Banovine Hrvaške in začetek konca monarhije Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Na vsiljenih parlamentarnih, pokrajinskih (vojvodinskih) in lokalnih volitvah je 21. junija letos več kot 60 odstotkov glasov osvojila lista Aleksandra Vučića Za naše otroke.
Zakaj bi bila lahko to kljub "prepričljivi zmagi" za srbskega predsednika Aleksandra Vučića Pirova zmaga, kot je bila nekoč tudi za njegovega velikega idola dr. Stojadinovića? Prvič, šlo je za vsiljene ("od vladarja podarjene") volitve, ki so bile v skladu s srbsko ustavo in volilno zakonodajo nezakonite, ker se je mandat tako bivšemu sklicu narodne skupščine kot bivši vladi iztekel 3. junija, torej 18 dni pred volitvami, kar pomeni, da je Srbija trenutno edina država v Evropi, ki že dva meseca nima niti parlamenta niti izvršne oblasti. Drugič, volitve in njihovi rezultati niso legitimni zaradi odsotnosti enakopravnih, poštenih in demokratičnih volilnih pogojev, zaradi česar je večji del opozicije (med drugim Zveza za Srbijo) volitve bojkotiral. Pravzaprav je Vučić na njih tekmoval sam proti sebi, medtem ko je šlo pri vseh drugih dvajsetih udeležencih za instant liste (ki jih je oblast sestavila samo za to priložnost) in satelitske liste ter nekaj majhnih strank hiperkonstruktivne opozicije, med katerimi nobena ni prestopila za to priložnost še dodatno znižanega volilnega praga treh odstotkov.
Vučić se je torej pomeril s svojimi sparing partnerji, sam je v največji meri nadziral 8500 volilnih mest, sam je tudi štel glasove, pa mu kljub temu ni uspelo doseči več kot 50-odstotne volilne udeležbe, kar je bil njegov najpomembnejši cilj. Režim se je hvalil, da prvi na svetu organizira volitve po globalni pandemiji covida-19, in je v ta namen čez noč ukinil izredne razmere, odpravil vse ukrepe za preprečevanje širjenja virusa, odprl nogometne stadione za navijače, organiziral množična predvolilna strankarska zborovanja, statistične službe pa so ponarejale število okuženih državljanov ...

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.