V luči ponovnega vzpona fašizma v Evropi, kakšno je bilo zgodovinsko sodelovanje med antifašistkami in na kakšne ovire so naletele?
“Po letu 1945 je bil sovjetski vpliv močan, vsaj do leta 1956, ko je v Jugoslaviji prišlo do preloma. Italijanske aktivistke so se udeležile kongresa Antifašistične fronte žensk, a je že leta 1948 prišlo do odmika. Jugoslavija se je obrnila proti neuvrščenim. Po letu 1956 so postali središčni postopki destalinizacije. Povezave med aktivistkami se zato niso nikoli zares obnovile. Ko so Italijanke prišle leta 1978 na konferenco Drugarica Žena, niso vedele dosti o samoupravljanju, neuvrščenih in jugoslovanskem socializmu. Verjele so, da je vmes jeklena zavesa.
Kljub temu zgodovinskemu prepadu pa so Italijanke izkušnje iz Jugoslavije zanimale. Spoštovale so jugoslovanske aktivistke. Drugi val feminizma je gradil na emancipaciji in podpori med ženami. Danes se v okviru tretjega vala ponovno tkejo sodelovanja, saj obstaja ponovno zanimanje za antifašistke in partizanke, za generacijo babic. Mnogi danes spoznavajo, da je bil drugi val feminizma preveč liberalen in oddaljen od ekonomsko-družbenih zadev, prekarnosti pa tudi od antifašističnega boja. Na italijanski strani je še vedno veliko nepoznavanja, a antifašistična gibanja se povezujejo, kar smo ob udeležbi hrvaških in slovenskih aktivistk in aktivistov videli tudi na nedavnih demonstracijah v Trstu.”
Politologinja in zgodovinarka Chiara Bonfiglioli je raziskovanje o tekstilnih delavkah v državah na ozemlju nekdanje Jugoslavije združila v prihajajoči knjigi Ženske in industrija na Balkanu. Prej je raziskovala sodelovanje Italijank na mednarodni konferenci leta 1978 v Beogradu, ki velja za začetek jugoslovanskega feminizma. “Feministična generacija je v Italiji in Jugoslaviji želela oblikovati svoj glas, drugačen od antifašizma, ki je v veliki meri postal glas oblasti,” pravi raziskovalka na irski univerzi Cork.
(besedilo je bilo popravljeno, saj je prej napačno pisalo, da je univerza Cork britanska - univerza Cork je na Irskem, op.p.)
Spomini skozi generacije
Spomini skozi generacije Babica Chiare Bonfiglioli je lokalnega fašističnega voditelja blizu Modene vprašala, zakaj njen oče ne dobi službe. Kot člana komunistične stranke so ga kaznovali tako, da je bilo edino delo, ki ga je dobil, gradnja ceste v tedanji italijanski koloniji v Etiopiji. Njena babica je preživela poškodbo šrapnela med vojno zaradi penicilina, ki so ga zagotovili partizani, babičin brat pa je prebegnil v Jugoslavijo, da bi se izognil zaporu zaradi svojih antifašističnih dejavnosti. Antifašizem je in še vedno povezuje države na obeh straneh Jadrana.
Balkan
Zanimanje za države Balkana je Chiara Bonfiglioli oblikovala med dodiplomskim študijem v Italiji, ko je tekla vojna na Kosovu. Tedaj je kot prostovoljka odšla v najmlajšo balkansko državo, kjer se je zavedela, kako blizu, a hkrati v Italiji nepoznan je balkanski prostor.
Ne vem, v kolikšni meri lahko zaznamo bolečino ljudi, ki niso predstavljeni v politiki in so družbeno marginalizirani
Emancipacija v času socializma je prispevala k številnim pomembnim zmagam žensk in jih tudi zagotovila, a je zastala, preden bi v celoti prevprašala neenako delitev dela doma in v družini
Z vasi v politiko
Didara Dukađini Đorđević se je rodila leta 1930 v Prizrenu, se izšolala, odšla od doma in postala jugoslovanska političarka. "Ne moremo govoriti o enakopravnem delovanju žensk v organih oblasti, če ima denimo socialistična zveza le dve ali tri ženske, če so vsi občinski svetniki moški, če so vsi republiški in zvezni poslanci moški. Posamezna ženska je kot krinka, da se ne bi videlo resničnega stanja," je dejala leta 2003, tri leta pred smrtjo.
Danes so delovni procesi morda nekoliko manj naporni zaradi avtomatizacije, a huje je, ker se delavke čutijo ničvredne
Danes imajo ljudje hkrati boljše in več možnosti, da odidejo v tujino. To prinaša ogromno priložnosti, a ljudi tudi umakne in odmakne iz okolja, kjer so
